Jajca
Proizvodnja jajc, bodisi tista, ki temelji na ekološki reji, bodisi tista iz proste, talne ali baterijske reje, zahteva usmrtitev piščancev moškega spola. Tako z vidika jajc kakor z vidika mesa petelinčki nimajo nikakršne uporabne vrednosti, zato jih takoj po določitvi spola (ki je razviden po približno 72 urah življenja) zadušijo s plinom ali žive zmeljejo. Kokošim ženskega spola je dovoljeno živeti, vendar le do takrat, ko so še zmožne nesti jajca. Ko njihova sposobnost nesenja jajc upade, so namenoma stradane (odtegujejo jim vodo in hrano), da bi sprožili proces golitve. Golitev namreč povzroči nov cikel izločanja jajc. Izžete do fizioloških skrajnosti gredo po približno dveh letih v zakol. Sicer kokoši dočakajo tudi od 10 do 15 let.
Piščanci so na sploh podrejeni krutim praksam. Najprej jim komaj nekaj dni starim brez anestezije odščipnejo kljun, nato pa jih namestijo v kletke, kjer se komajda lahko premikajo ali pretegnejo svoja krila. Utesnjenost viša raven agresije ter povzroča razne psihične frustracije in fizične deformacije ali obolenja, kot sta osteoporoza ali srčni infarkt. Obolenja so tudi posledica slabe hrane, v katero namenoma ne dodajajo ustreznih hranil (vitaminov, mineralov, npr. z železom revna hrana povzroči, da bo meso svetle barve, kar mesu zviša vrednost na trgu). Pohabljeni posamezniki pomrejo, ker ne dosežejo hrane ali vode. Tudi zrak, ki ga piščanci vdihujejo, je zaradi iztrebkov nasičen z amonijakom in zato zelo draži sluznico.
Pomembno je poudariti, da tudi jajca proste ali ekološke reje, kjer je kokošim omogočen izhod na sonce, zahtevajo usmrtitev samčkov, izkoriščanje kokoši za jajca, njihov zakol in podrejenost enakim pogojem v notranjih prostorih.
Viri
