Zemlja

Pomagajte ohranjati rodovitno prst

zemlja.jpg

Svetovni inštitut za vire (World Resources Institute) ugotavlja, da je prst na skoraj 40 odstotkih zemljišč za kmetovanje resno osiromašena. Mednarodni inštitut za raziskovanje prehrambnih politik (International Food Policy Research Institute) pa predvideva, da bi lahko ob trenutnem trendu izgubljanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč do leta 2020 izgubili še dodatnih 150-360 milijonov hektarjev.

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations) iz leta 2006 je živinoreja najhitreje rastoča kmetijska panoga na svetu, za katero se uporablja 30 odstotkov celotne kopenske površine Zemlje, večinoma v obliki pašnikov, hkrati pa tudi 33 odstotkov vseh obdelovalnih površin za proizvodnjo krme za živali. Do leta 2050 lahko zaradi povečevanja števila prebivalstva globalna proizvodnja hrane naraste za 70 odstotkov. S tem pa je pričakovati tudi velik porast živil živalskega izvora.

Z naraščanjem potreb po krmi za živali in s širjenjem obdelovalnih površin se krči tropski deževni gozd, imenovan tudi pljuča sveta. V Južni Ameriki se največ gozda izseka za pridelavo gensko spremenjene soje, katere glavna uvoznica je Evropa, predvsem zaradi intenzivne reje svinjine in perutnine, pa tudi za izdelavo biogoriv. Največji delež južnoameriških kmetijskih zemljišč si je s pospešenim kupovanjem zagotovila Kitajska, ki je tudi že največja proizvajalka mesa.

Vse številčnejše prebivalstvo povzroča, da rodovitna zemlja, ki je uporabna za pridelavo hrane in je zato ključna za vzdrževanje življenja, izginja. Povečevanje intenzivnosti pridelave ne predstavlja trajnostne rešitve, saj že tako osiromašeno prst še dodatno izčrpava.

Kako lahko pomagate z izbiro vašega načina prehranjevanja

zemlja.jpg

Čezmerno pašništvo povzroča 35, sekanje gozdov 30 in kmetijstvo 27 odstotkov degradacije tal. Glavni razlogi so torej neposredno ali posredno povezani z živili živalskega izvora.

Osiromašenost prsti sili ljudi k iskanju novih zemljišč za širjenje kmetijstva. To pogosto vodi do sekanja gozdov, kar spet povzroča osiromašenje prsti. Ta začaran krog predstavlja eno hujših oblik netrajnostnega kmetovanja. Z veganskim načinom prehranjevanja lahko pomembno prispevamo k  ohranitvi dragocene prsti.

Trajnostno usmerjeno kmetijstvo upošteva naravne zakonitosti in posveča skrb vsem oblikam življenja. Vedno več ljudi se zaveda pomena rodovitnosti prsti, zato pri Slovenskem veganskem društvu spodbujamo posameznike k izobraževanju o tem, kako jo lahko obogatimo in izberemo naravi prijazne načine kmetovanja.

Viri in literatura 

  1. http://www.fao.org/newsroom/en/news/2006/1000448/ (april 2013)

  2. http://www.fao.org/fileadmin/templates/.../HLEF2050_Global_Agriculture.pdf

  3. http://www.vegansociety.com/resources/environment/fertile-lands.aspx (april 2013)

  4. http://www.s12.si/ekologija/.../471-ekomatika-5-veliki-evropski-grabez-zemljisc.html (april 2013)

  5. IFPRI, ‘How Large a Threat is Soil Degradation?’ 2020 Newsletter, marec 1999

  6. United Nations Environment Programme (UNEP), GEO: Global Environment Outlook 3, objava za medije: www.grida.no/geo/press.htm

  7. Don Weaver, Regenerate the Earth!, e-knjiga 2011

  8. https://www.vibranthealthandwealth.com/.../bookstore-individual.php?ID=58 (april 2013)

  9. http://www.soilassociation.org/ (april 2013)

  10. http://www.permaculture.org/ (april 2013)