Pri nakupovanju procesiranih živil se najpogosteje zanašamo na etiketo, kjer morajo biti po zakonu navedene vse sestavine, ki jih vsebuje prehrambni izdelek. Tako lahko med sestavinami prepoznamo tiste, ki so za vegane nesprejemljive, za nekatere pa so celo škodljive, saj jim povzročajo alergijske reakcije. Kako pa je z alkoholnimi pijačami? So etikete na alkoholnih pijačah tudi tako dosledne pri navajanju sestavin kot so pri ostalih živilih?

Če morda spadate med privržence vin, potem ste zagotovo ob nakupu steklenice vina preverili etiketo. A ta žal ne navaja vseh sestavin, ki se uporabljajo pri pridelavi vina. Res, da je osnovna sestavina vina grozdje, vendar je treba opraviti kar nekaj postopkov, preden iztisnjen sok grozdja konča v steklenici. Nekateri vinarji uporabljajo pri pridelavi vina snovi živalskega izvora, kot so jajčni beljak, ribji mehur, mlečne beljakovine ter želatina, ki vsebuje kravje kosti. Razlog za to je postopek bistrenja vina, pri katerem naštete snovi iz stisnjenega grozdja odstranijo sedimente in naredijo vino bolj čisto. Nekoč se je uporabljala tudi živalska kri, vendar je to postalo prepovedano. Čeprav nekateri vinarji prisegajo na bistrenje vina z živalskimi snovmi, pa veliko vinarjev uporablja alternativne snovi, kot so bentonit (vrsta gline), pripravke iz graha in tudi sintetične snovi.

In kako ločimo nevegansko vino od veganskega? Bolj napredni vinarji se zavedajo, da med njihove potrošnike spadajo tudi vegani, zato lahko na nekaterih steklenicah vin prepoznate logotip, ki označuje, da je vino primerno za vegane. Žal so logotipi na vinskih etiketah bolj izjema kot pravilo in še to se pojavljajo samo pri tujih, manjših proizvajalcih. V skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktober 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom je v 9. členu navedeno, da se mora označevati vsaka sestavina ali pomožno tehnološko sredstvo, ki povzroča alergije ali preobčutljivost, se uporablja v proizvodnji in je še vedno prisotno v končnem proizvodu. Žal Priloga II te uredbe navaja izjeme, ki jih ni treba označiti in med te spadata ribji mehur oziroma ribja želatina. Prav zaradi slednjega so etikete na slovenskih vinih zlasti za vegane nepopoln vir informacij .

Tudi pri pivu sestava ni tako samoumevna kot bi si mislili. Kvas, voda, hmelj in ječmen so osnovne sestavine, vendar pa nekateri pivovarji pri proizvodnji piva uporabljajo ribji mehur, želatino, laktozo ali celo med. Etikete na steklenicah piva so glede vsebnosti naštetih živalskih snovi pomanjkljive. Stare angleške in irske pivovarne z dolgoletno tradicijo varjenja piva so najpogostejše uporabnice ribjega mehurja, vendar se tudi pri njih zavedajo, da narašča povpraševanje po veganskem pivu. Zato je Guinness, ki je ena od najbolj poznanih svetovnih pivovarn, konec leta 2017 spremenil postopek filtriranja in uradno potrdil, da so njihova piva zdaj primerna tudi za vegane. V Sloveniji je poleg dveh največjih pivovarn v zadnjih letih naraslo število butičnih in mikropivovarn. V večini so slovenska piva primerna za vegane, je pa nekaj tudi takšnih, ki vsebujejo živalske sestavine, kar pa ni navedeno na etiketi.

Zato da ob naslednji priložnosti ne boste v dvomih, ali je določeno vino ali pivo primerno za vegane, smo o sestavi obeh alkoholnih pijač povprašali nekatere slovenske vinarje in pivovarje ter naredili seznam vin in seznam piv.

Na zdravje!

Pripravila: Alina Marzel
Datum objave: 20.4.2018