Režiser filma »Super krava« Dustin Brown ob glasbi, ki jo je prispeval Moby, pripoveduje zgodbo o »upokojeni« kravi molznici Daisy, da bi gledalcem približal dejstvo, da je vsaka od 70 milijard živali, ki jih vsako leto zakoljejo za hrano, posameznik.
Vsako leto za hrano vzredimo in zakoljemo več kot 70 milijard kopenskih živali. Predstavljajte si 70 milijard česar koli: avtomobilov, ljudi, kroglic. Brez referenčne točke je to nemogoče razumeti. Toda trpljenje zgolj ene od teh živali – morda krave, ki vas je kdaj pobožala – je otipljivo in resnično.
Filmski ustvarjalec Dustin Brown, znan po kratkem filmu Casa de Carne iz leta 2019, je razmišljal, da bi pri ustvarjanju »Super krave« izkoristil ravno ta del človeške psihologije. Tako animirani film v tehniki stop-motion v produkciji organizacije Last Chance for Animals gledalce prevzame z razumljivim sporočilom: vsi imamo upe in sanje ter vsi želimo živeti.
V filmu spremljamo kravo Daisy, ki se po petih letih služenja kot krava molznica “upokoji” in se mora soočiti s svojo usodo v klavnici. Gledalci vidijo, kako Daisy opazuje, kako druge krave izgubljajo življenje. Ko se odloči za svoj fantastični pobeg, se najprej na vsakem koraku spretno izogne smrti in se ustavi šele zunaj klavnice, da bi na svoji koži prvič občutila sonce in svobodo. Toda ko se v ospredje ponovno vrne krut resnični svet, gledalci spoznajo, da je bil Daisyjin pobeg le plod njene domišljije, trenutek, ki ga je občutila, preden je postala še ena izmed 70 milijard vsako leto pobitih krav.
»Vsaka žival je posameznik in ljudje to instinktivno vedo za svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Vendar so tudi krave, piščanci in prašiči posamezniki s svojimi osebnostmi, mislimi in občutki,« pravi Brown za VegNews. »In vsi želijo živeti. To je osnovni instinkt vsakega bitja, zato je osredotočanje na enega posameznika, kravo Daisy, in to v animaciji, za ljudi nekoliko bolj sprejemljivo.«
Zagovarjanje pravic živali za generacijo TikTok
V čem se »Super krava« razlikuje od prejšnjih filmov? Prvič, film je zelo kratek, saj traja le dve minuti in 33 sekund. To je bila namerna Brownova odločitev, saj je želel pritegniti generacijo TikTok.
“Danes morajo biti sporočila za kaj takega kratka. Želiš pritegniti pozornost ljudi, ki je vedno krajša,« pravi Brown. »Nekaj, kar vas lahko zadrži, ko hitro podrsavate po družbenih medijih. Film je tako dovolj kratek, da pritegne pozornost, hkrati pa dovolj dolg, da gledalci skozi Daisyjino potovanje razvijejo širok spekter čustev.«
Medtem ko se številni podobni filmi osredotočajo na število živali, ki jih vsako leto izkoriščajo, se je Brown, ki je odraščal v podeželskem mestu v Georgii in je leta 2009 postal vegan, odločil osredotočiti le na eno. Brown se je tako odločil zato, da bi film »Super krava« pritegnil širše občinstvo in ne le ljudi, ki so se že odločili za veganstvo iz etičnih razlogov. S poudarkom na enem posamezniku se je gledalcem lažje povezati s številko 70 milijard in razumeti, koliko škode povzročamo, ko jih brezobzirno pobijamo in izkoriščamo.
»Ima občutke in čustva. Ima svoj svet. In želi živeti,« pravi Brown o Daisy. »In to velja za vsako od teh živali. Vse so posamezniki in vse so edinstvene.«
Brown je pred kratkim postal oče, zato so se ga krute prakse v mlečni industriji, kjer teleta redno ločujejo od mater, še toliko bolj dotaknile. »Ob tem pomislim na krave molznice, kot je Daisy, ki so nenehno prisilno oplojene in takoj po kotitvi prikrajšane materinstva. Zdaj, ko imam otroka tudi sam, je to spoznanje zame še toliko bolj čustveno,« pravi Brown. »Vsi Zemljani si delimo ta planet in trudim se narediti vse kar lahko, da širim empatijo do drugih in da se ljudje počutijo malo bolj povezane.«
Kratki film je še močnejši zaradi glasbene podlage, ki jo je Brown uporabil v njem. Gre za pesem »Why Does My Heart Feel So Bad?«, ki jo je filmu posodil glasbeni izvajalec Moby. Upočasnjena različica skladbe, ki jo je Moby leta 1999 izdal na svojem petem studijskem albumu Play, poziva gledalce, da se z Daisyjinimi upi povežejo na srčni ravni, kar grozoto njenega boja še okrepi.
»Nenavadno je, da je bila pesem prvič napisana leta 1992. Ker se mi ni zdela dobra, je nikoli nisem izdal,« je za VegNews povedal Moby. »Kasneje sem jo predelal za album Play in mislil sem, da bo le-ta hitro pozabljen, toda na koncu je bil nenavadno uspešen.«
Ko je Moby izdal pesem, je ta pritegnila pozornost Shauna Monsona, režiserja filma Earthlings – odmevnega dokumentarca iz leta 2005, ki ga je pripovedoval Joaquin Phoenix in zaradi katerega so mnogi, tudi Brown, postali vegani.
»Ko me je Dustin nagovoril, da bi v svojem kratkem filmu želel uporabiti nekaj moje glasbe, sem lahko odgovoril le z ‘da’.” pravi Moby. »Vsakomur, ki želi uporabiti mojo glasbo ali karkoli, pri čemer sem sodeloval in kar spodbuja veganstvo ter pravice živali, preprosto vedno rečem ‘da’.«
Mobyjeva spoznanja o 35 letih veganskega aktivizma
Letos Moby praznuje 35. obletnico veganstva. Svojo pesem je brez oklevanja podaril filmu »Super krava« kot del svojega neomajnega prizadevanja, da bi s svojo glasbo ozaveščal o pravicah živali.
»Vsako jutro se zbudim in se vprašam, kaj lahko še storim. To pomeni licenciranje glasbe, pomoč pri snemanju dokumentarnih filmov, donacije organizacijam in političnim kampanjam, podporo podjetjem, ki vlagajo v rastlinske alternative, itd,” pravi Moby.
Moby se za pravice živali bori dlje, kot so številni vegani sploh živi, in na tej poti se je naučil ogromno. Najpomembnejše spoznanje je, da s kričanjem na ljudi in agresivnim prenašanjem resnic o živinoreji ne pridemo daleč. Ljudje začnejo čutiti odpor in se preprosto umaknejo, saj ne želijo biti žrtve kričanja.
Moby je pojasnil, da so bolj nazorne preiskave živinoreje morda učinkovite za »šestnajstletne punk rockerje«, ker »imajo za to želodec«. Vendar pa niso za vsakogar. »Če ste 75-letni knjižničar, obstaja velika verjetnost, da vas nazorni posnetki izkoriščanja živali ne bodo dosegli, saj se boste zavestno želeli od njih odmakniti« pravi. »Zato je k aktivizmu potrebno pristopiti strateško.«
Zakaj torej po desetletjih najrazličnejšega aktivizma v obliki posnetkov iz klavnic, celovečernih dokumentarnih filmov, kratkih filmov, animiranih posnetkov in drugega javnost še ni množično postala veganska?
»Vprašanje, zakaj svet ni veganski, je nerazumljivo, saj ima večina ljudi rada živali,« pravi Moby. »Večina ljudi ne želi biti vpletena v njihovo trpljenje in izkoriščanje. Očitno pa obstajajo močne kulturne tradicije in veliki finančni interesi, ki ohranjajo status quo, kakršen je. Naša naloga pa je, da se temu izognemo.«
Veganska prelomnica?
Moby je v svojih 35 letih boja za pravice živali opazil velik napredek v drugih gibanjih, ki se prav tako osredotočajo na pravičnost, in pravi, da lahko pogled nanje pomaga tudi pri zagovorništvu živali in prinese potreben navdih.
»Ko je bil Cory Booker izvoljen v senat, sva se srečala in po njegovi zaslugi je bilo njegovo prvo vprašanje, ki mi ga je zastavil,: ‘Kaj lahko storim za živali?’« pravi Moby . »Pogovarjala sva se o poteku družbenih sprememb in o tem, da ne gre za racionalno, linearno ali geometrijsko napredovanje. Stvari napredujejo. Stvari nazadujejo. In nenadoma eksplodirajo. To se je zgodilo z državljanskimi pravicami. To se je zgodilo z istospolnimi porokami. To se je zgodilo s cigareti na letalih. Zgodila se je eksplozija sprememb.«
»Nihče si ne bi mislil, da je to mogoče, a aktivisti so se še naprej trudili. Še naprej so se trudili, da bi stvari premaknili v boljšo smer,« pravi Moby. »In zdi se mi, da je to tudi naša naloga.«
Moby upa, da bo vse to, kar je bilo narejeno z velikimi in majhnimi koraki, imelo velikanski kumulativni učinek na konec živinoreje. »Zdi se mi, da se bo to na neki točki zgodilo kot padec berlinskega zidu … in to, upam, na zelo presenetljiv in hiter način,« pravi. “V tej borbi mi moč daje predvsem samoumevnost tega, kar počnemo.«
Čeprav je film »Super krava« ganljiv, se Brown in Moby strinjata, da je to le ena od oblik boja za pravice živali in da so še vedno potrebna skupna prizadevanja – od razkritij do celovečernih in dokumentarnih filmov ter vsega vmes – za ozaveščanje o veliki krivici, ki jo predstavlja živinoreja.
»Nobena žival ni statistika,« pravi Moby. »Vsaka izmed njih je posameznik!«
Objavljeno: 6.11.2022
Avtorica: Anna Starostinetskaya
Prevedel: Adrijan Pregl
Original: https://vegnews.com/2022/10/animals-individuals-statistics-super-cow
