1.Kako preprosto je biti ustvarjalen »slaščičar« brez sestavin živalskega izvora?
Enostavno preprosto. Vse, kar moramo storiti, je, da izločimo jajca, mlečne izdelke in živalske maščobe, nato pa pustimo zaživeti vsem preostalim sestavinam, ki nam jih ponuja narava. Vedno rada poudarim, da obstaja v današnjem svetu vse preveč mitov, ki pa jim ljudje velikokrat najraje verjamemo, namesto da bi se jim uprli in dokazali nasprotno. Prav to sem želela poudariti tudi s svojo knjižico. Vsi recepti temeljijo na preprostosti, saj so sestavljeni iz vsem dostopnih sestavin. Vedno ko se lotim priprave novih sladic, mi je zanimivo, na koliko različnih načinov lahko uporabim eno samo sestavino. Torej za takšen način prehranjevanja niti ni potrebna cela »znanost« o novih zadevah, temveč kreativnost in domišljija znotraj nabora rastlinske hrane, ki jo vse prevečkrat jemljemo za samoumevno. Da se vrnem k bistvu - vsak je lahko ustvarjalen »slaščičar« brez sestavin živalskega izvora takoj, ko razbije mite, da so le jajca tista, ki vežejo, da je le kravje mleko tisto, ki se speni itd. Hkrati pa osvoji osnove, da vežejo oreščki, suho sadje in razni rastlinski sirupi, predvsem pa se zave, da ni nič lažjega kot delo s sestavinami rastlinskega izvora, te namreč zelo redko zahtevajo točno določen postopek. Sestavine so zamenljive in »vesele« združevanja s katerimikoli drugimi sestavinami. Edini nasvet, ki ga lahko dam zgolj zaradi olajšanega dela, je, da ob združevanju tekočih in suhih zmesi vedno tekoče prilijemo k suhim, tako se nam ne bodo ustvarile grudice, mešanje pa bo lažje.
2.Kdaj in zakaj ste se sami odločili za veganstvo?
Za rastlinsko prehrano sem se odločila pred štirimi leti zgolj iz radovednosti. Povem lahko, da sem se preobrata lotila na prehiter način, saj sem vso živalsko hrano izločila z danes na jutri, kar je povzročilo sunkovit padec telesne teže. Nato sem se o hrani začela učiti, prebrala kakšno knjigo, se držala veganskih kuharic in tako je moje telesno pa tudi mentalno stanje postalo boljše kot kadarkoli prej. To vsakomur rada povem, saj vsi delamo napake, a hkrati se vseskozi učimo. Na podlagi lastne izkušnje sem vedno odprta za pomoč drugim, ko si želijo sprememb v prehranjevalnih navadah, vsekakor pa nikomur tega ne vsiljujem. Še vedno sem mnenja, da se ima vsak pravico odločati o lastnem življenju in če ne želim, da drugi mene prepričujejo v stvari, v katere sama ne verjamem, potem tega tudi sama ne prakticiram. Dejstvo pa je, da se nikoli nisem počutila tako dobro, kot se počutim zdaj, moja telesna teža je konstantna, prebavni sistem je v najlepšem redu, »pokam« od energije in kar je najbolje - brez slabe vesti lahko vedno pojem kakšno porcijo ali kos več.
3.V receptih uporabljate sestavine, ki so na voljo vse leto, so rastlinskega izvora, ne uporabljate umetnih sestavin. Katere sestavine/začimbe/okusi so vam najbolj pri srcu in zakaj jih najraje uporabljate?
Najljubše sestavine so mi tiste, ki jih zjutraj sveže naberem z vrta, seveda tiste, ki pri nas uspevajo. Ker doma nimamo rastlinjaka, je to pozimi nekoliko težje izvedljivo, zato se skozi leto potrudimo shraniti čimveč sadja in zelenjave, da so tudi v hladnem obdobju na zalogi domači produkti. Vedno torej najbolj cenim tisto, kar je odtrgano direktno z drevesa, grmičevja itd., saj je takrat okus na vrhuncu, pa tudi vsebnost vitaminov in mineralov je najvišja. Če se odločim za specifične okuse, so mi najbolj pri srcu tiste hrustljave spomladanske češnje, sladke jagode iz jutranje rose, sveža špinača in blitva, ki služita kot barvilo in koncentrirata ostale okuse ter seveda nežni meta in melisa kot moji najljubši začimbi k sladicam. Kar pa zadeva hrano izven domačega dosega, pa kot bogastvo vsega prisegam na avokado. Od tega bi resnično lahko živela. Sadež, ki velja za enega bolj zdravih, saj vsebuje veliko esencialnih hranil, vlaknin, beljakovin in zdravih maščob, zame predstavlja sestavino, ki je krasna v kombinaciji s praktično vsem, kar obstaja, neizmerno všeč pa mi je tudi njegova kremasta tekstura.
4.Opišite vašo najljubšo sladico.
Hm ... vedno je težko izbrati ravno tisto eno stvar, zato bom raje povedala takole: Preden sem začela ustvarjati sladice na rastlinski osnovi, mi sladke stvari, kot so tortice, niti niso kaj preveč dišale. Sladkala sem se s čokolado, ki sem ji tudi vedno dala prednost pred sadjem. No, zdaj pa sem »fenica« tortic in sadja. Končno sem spregledala krasen okus svežine in hkratne naravne sladkobe, ki ga ponuja predvsem svet jagodičevja. Ljubše sladice so torej tiste, ki mi predstavljajo izziv, da ne uporabim kakava ali čokolade in tako je veselje ob okusnem končnem produktu še večje. Sladice pa seveda povezujem tudi z ljudmi, saj mi največ pomeni, ko so z njimi zadovoljni družina, prijatelji oz. vsi ostali. In ne glede na raznolikost okusov vsakega posameznika se je do zdaj vsem še najbolj vtisnila v spomin sladka »pregreha« arašidovih tablic s karamelo. Te so doma vedno nekje na zalogi, zato mogoče zaradi tega ta recept označim kot enega ljubših.
5.Poleg gurmanskih užitkov lahko v knjigi uživamo tudi ob zelo estetskih in barvitih fotografskih kompozicijah. Kje vse iščete navdih za tovrstno ustvarjanje?
Barve, kontrasti in nered znotraj celostne urejenosti so elementi, ki me definirajo, ko pride do »umetnosti«. Vse to razvijam tudi na področju slikanja, saj obiskujem ljubljansko pedagoško fakulteto, likovno smer. Navdih je s to smerjo precej povezan, saj velikokrat črpam ideje iz svojih barvitih slik ali pa obratno, da na podlagi fotografij sladic ustvarim slike. Gre torej za nek preplet dveh aktivnosti, v katerih zelo uživam. Potrebovala pa sem kar nekaj časa, da sem prišla do sloga fotografije, ki sem ga vzela za svojega in ima nekaj pravil. Pomembno se mi zdi, da imajo ne glede na raznolikost posameznih fotografij vse skupaj rdečo nit. Skupna jim je torej naravna dekoracija, kar pomeni uporabo domačih materialov, rastlinja, velikokrat uporabim kar sestavine, ki so del sladice, najpomembneje pa mi je, da se ne poslužujem umetnih oz. plastičnih sredstev. Vse ostalo je del naključja in dnevne svetlobe.
6.Na kakšen način nas povezuje ljubezen do sladkega?
Sama beseda 'sladko' opominja na nekaj, kar nam je ljubo, nekaj, kar združuje ljudi. Že od nekdaj je predvsem peka sladic aktivnost, ki med seboj povezuje generacije, gre za predajanje znanja iz kuhinje z veliko količino ljubezni. Sladice so običajno »češnjica na tortici« vsake velike pojedine, ko smo v krogu družine ali širše družbe, zato je zelo pomembno, da se jih lotimo na prav poseben način. Osebno mislim, da se ljubezen do česarkoli, tudi do sladkega, razvije takrat, ko v sam proces vložimo svoj karakter in svojo izvirnost, ko se ne držimo »pravil« in ko delamo tako, kot nam narekujeta naše telo in duša. To je moj recept za ljubezen.
7.Kako pomemben se vam zdi zdrav način življenja in kakšno vlogo imajo sladice v vašem vsakdanjiku?
'Zdravo življenje' je precej širok pojem, saj ne obstaja recept, ki bi pomagal prav vsem, zato je izjemnega pomena. Menim, da je največja zmaga za posameznika, ko ugotovi, kako deluje on sam, kako se obnaša njegov metabolizem, čemu se telo upira in kaj z razprtimi rokami sprejema. Samo takrat smo lahko sami svoj preventivni zdravnik, saj ne glede na ostale ostajamo zvesti samim sebi. Kar pa se tiče sladic v povezavi z zdravim načinom prehranjevanja je moj odgovor sledeč: Vse in zmerno. Tudi najbolj oreščkaste sladice, ki vsebujejo kar precej kalorij in olj, so bolj zdrave od živalske smetane, maščob ali težkih (glutenskih) mok. Zelo vesela sem, da si večino sestavin lahko pripravim sama, saj tako točno vem, kakšna je vsebnost določenih receptov. In tudi ko so sladice polne kalorij, saj vsebujejo naravna olja ali kokosovo olje, moramo vzeti v zakup, da torte premera 30 cm zelo verjetno ne bomo pojedli sami. Pa smo spet pri ljubezni, kdor z drugimi deli, sam največ pridobi.
8.Kako se po vašem mnenju v prehrani prepletajo različni vidiki, kot so etični, okoljski in zdravstveni? Katere najbolj zanemarjamo?
Mislim, da je danes vse več ozaveščanja o bolj zdravem življenju, pa naj se tiče planeta samega, živali ali nas ljudi. Kontradiktorna je le misel o tem, da se veliko ljudi vpraša o omenjenih vidikih takrat, ko govorijo z nekom, ki ne živi oz. se ne prehranjuje kot oni sami. Če ne ješ mesa, si velikokrat označen za tistega, ki mu vsega primanjkuje (torej zdravstveni vidik). Če v trgovini na blagajno polagaš kose sadja in zelenjave brez uporabe plastičnih vrečk, si tisti, ki »komplicira« in dela gnečo (torej okoljski vidik). In če ne želiš biti niti približno v bližini kolin, si ti tisti, ki se upira »tradiciji« (torej etični vidik). Povedati želim le to, da je kljub vsem napredkom in znanju, ki ga imamo o trenutni situaciji na našem planetu, še vedno lažje biti del čredništva, kot pa se izpostaviti in delati drugače. Torej mislim, da ozaveščamo in zanemarjamo vse tri vidike hkrati, a vendar ostajam pozitivna in verjamem v boljši jutri, zato svojo ideologijo na prijazen način širim v svet.
9.Objave posameznih receptov iz knjige in vsakodnevnega ustvarjanja redno objavljate tudi na vaši Instagram strani sladko_je_raj. Kateri medij uporabljate najraje in zakaj?
Networking 21. stoletja je dosegel vse razsežnosti, a če se znotraj njega znajdemo, ga znamo uporabljati in iz njega iztržiti koristi, potem so možni negativni vidiki izključeni. Sama uporabljam omenjeni Instagram pa tudi Facebook. Prvi mi omogoča počasi postajati dostopna širšemu svetu, slednji pa ostaja nekoliko bolj zaseben. Zaenkrat se ne želim preveč obremenjevati s spletnimi mediji, saj je tu za večje investicije potrebno vložiti precej časa. Trenutno imam v življenju druge prioritete, kot je npr. uspešno zaključiti študij, zato si 100 %-ne predanosti na nekem drugem področju še ne morem privoščiti. Mogoče pa kdaj v prihodnosti.
10.Ali v prihodnje načrtujete še kakšen estetsko-gurmanski projekt?
Moja sladka pot se z izdajo svoje prve avtorske knjigice 'Sladko je RAJ' seveda ni zaključila. Sladice ustvarjam še naprej, saj je to moja strast, je tisto, kar me umiri in hkrati napolni z energijo. Projekt, ki sledi, je prevod knjižice v angleščino, najverjetneje tudi v nemščino in objava le-te na spletu (kot e-knjigo). Za tem pa bodo svoje primerno mesto morali najti tudi vsi novonastali recepti, zato si upam reči, da je prva izdaja knjige bila le odskočna deska v življenje, ki ga počasi začenjam.
Spraševala: Nataša Pucelj
Sodeloval: Natalija Jeraj
Datum objave: 31. 1. 2019
