Vsak dan, ko grem na sprehod, v trgovino ali kar tako malo po mestu na vsakem koraku vidim ljudi, ki nosijo puhaste ovratnike. Veliko je takih, ki so iz čisto pravega krzna, nekaj jih je umetnih. Vedno se sprašujem, ali ta oseba sploh ve, kaj nosi?




Ali prepoznate razliko med pravim in umetnim krznom? Pravo krzno najlažje prepoznamo na otip, saj se noben sintetični material ne more primerjati s pravo dlako. Prepoznamo ga lahko tudi po tem, kako se premika v vetru (saj veste, kako vihrajo vaši lasje ali dolga dlaka psa ali mačke, kajne?). Tretji test je za tiste, ki imate doma kupljeno puhasto kapuco in niste najbolj prepričani, ali je prava ali umetna. Veliko prodajalcev namreč trdi, da po taki ceni že ne boste dobili pravega krzna. V kolikor ste že kupili tak okras, lahko naredite test z ognjem (odrežite nekaj dlak s škarjami in jih zažgite – v kolikor smrdi po plastiki, je vaš puhek umeten, če smrdi po zažganih laseh, je čas, da ukrepate). V kolikor vam je bila kapuca prodana pod pretvezo umetnega krzna, jo lahko enostavno odnesete nazaj v trgovino ali pa jo podarite društvu, ki se bori proti krznu (v Sloveniji je to Društvo Za živali).



Zakaj je krzno tako poceni? Večina krzna prihaja s Kitajske, kjer lovijo pse, mačke, rakune, lisice … Vse, kar ima dlako. Ponavadi jih na živo oderejo in nato tako krzno prodajo po smešno nizkih cenah. Tako krzno pride tudi v Evropo! Veliko pravega krzna tudi pobarvajo s pretvezo, da ni pravo.



Zelo znana znamka Canada Goose na primer lovi kojote. Njihov izgovor je, da kojoti niso ogrožena vrsta in jih je potrebno loviti. Na žalost noben ameriški zvezni zakon o zakolu ne ščiti živali na krznarskih farmah, metode ubijanja pa so grozljive. Ker farmarji skrbijo samo za ohranitev kakovosti krzna, uporabljajo metode klanja, ki ohranja kožne celice nepoškodovane, to pa lahko povzroči ekstremno trpljenje živali. Nekatere živali se celo zbudijo, ko jih začnejo odirati. Živali imajo pritrjene spone ali palice, ki jih nasilno vstavijo v usta in anuse, čez te spone/palice pa spustijo boleč električni šok. Ta povzroči, da živali utrpijo srčni zastoj, medtem ko so še vedno pri zavesti.
Nekatere krznarske farme živali tudi gojijo za krzno, živali živijo v malih, utesnjenih kletkah. Divja žival ni za v kletko in se ji zmeša, če je ujeta. Živali se veliko tepejo med seboj in utrpijo hude poškodbe, nihče pa ne stori nič.
Živali zastrupijo s strihninom, ki jih zaduši s paralizo mišic, z bolečimi, togimi krči. Lomljenje vratu je še ena pogosta metoda poboja na krznarskih farmah.



Zelo v modi so zdaj tudi cofki in večina teh cofkov je iz pravega krzna, predvsem kunčjega.


Kot potrošnik lahko pomagate odpraviti to kruto prakso tako, da ne kupite izdelkov, izdelanih iz krzna. Več si lahko preberete na spodnjem linku v angleščini.

Vir: PETA
Napisala: Branka Dular
Datum objave: 7.1.2018