Nekdanja pridelovalka mleka pove, kako jo je delo na farmi spremenilo v veganko

 

novica_Jess-Strathdee.jpg

Jess Strathdee in njen partner Andrew sta se na začetku leta 2013 odločila, da bosta delala na kmetiji v Canterburyju, kjer redijo krave mlekarice. Mislila sta, da sta našla popoln podeželski način življenja.
Sprejela sta zgodnje vstajanje in dolge ure fizično zahtevnega dela, saj je bila to priložnost, da preživita več časa skupaj na svežem zraku, ne da bi se vsak dan vozila.

Nekoč vsejedka in planšarica, sedaj strastna veganka z zanimanjem za aktivizem in živali pravi: "Ko prebiješ bariero družbenega prepričanja, da moramo jesti meso, se zbudiš v svetu groze."
Jess, ki je bila strastna mesojedka in je rada uživala mlečne izdelke, je priznala, da se ji je življenje zasukalo za 180°. Sprva, ko je delala kot planšarica na kmetiji s 600-glavo čredo, je pri delu s kravami čutila občutek ponosa in solidarnosti. Nekaj mesecev kasneje, ko je prvič doživela telitev, pa se je njeno življenje drastično spremenilo.
"Občutek groze je bil takojšen", se strese. "Videla sem matere, ki so rojevale na snegu ali v nevihti in so jim bili dojenčki takoj odvzeti. Niti očistiti jih niso mogle. Najbolj slabotni telički so bili hranjeni po cevki (ki gre vse do želodčka) dvakrat dnevno, štiri dni, liter kolostruma naenkrat."


novica_Jess-Strathdee_2.jpg


"Zaveš se, da si slep za ta holokavst, ki se dogaja okoli nas. Veliko veganov to doživlja, toda zame je bilo zaradi mojega dela to še intenzivnejše. Sliši se noro in sprejemam, da ljudje morda ne bodo razumeli. Vedela sem, da morajo imeti krave dojenčka, da proizvajajo mleko, nisem pa pomislila na dejstvo, da so jim telički takoj odvzeti. Tisto prvo jutro sem vedela, da nikoli več ne bom uživala mleka in sem dva tedna vsak dan jokala."
Ko je leta 2014 Jess zanosila, se je odločala med kmetovanjem ter študijem socialne politike, vendar je s kravami lahko imela le minimalen kontakt (zaradi zakona o kmetijski dejavnosti za nosečnice).

Andrew je medtem delal 14 do 16 ur dnevno, skoraj ni imel prostega časa. "Na dan, ko se nama je rodil sin Mac, je bil v nekaj urah spet pri molži in jaz sem bila praktično sama za vse."
Jess je bil pogosto sama, poskušala je uravnotežiti čas za svojega otroka, umazane plenice in redni študij. "Bila sem nesrečna, vendar preveč zaposlena, da bi razmišljala o tem. Ko je Mac postajal starejši, so postale stvari lažje in imela sem več časa za razmišljanje."


novica_Jess-Strathdee_3.jpg


"Biti mati je okrepilo vse, kar sem občutila pri kravah in njihovih dojenčkih.", pravi Jess.
Julija 2016, ko se je začela četrta telitvena sezona, je bila Jess v hudi depresiji, kar jo je pripeljalo do zloma. "Nikoli prej nisem razmišljala o samomoru, vendar sem ob žalovanju skoraj izgubila razum.", pravi Jess. "Matere so bile ob telitvi pod mojim oknom in ves čas sem poslušala njihove krike ob bolečinah, nato pa gledala, kako ljubijo in čistijo svoje otroke. Vse dokler moj mož ne pride s traktorjem in kletko, da te otroke vzame in jih odpelje v bokse."
Vendar njenega duševnega trpljenja nista rešila ne njen partner ne njen otrok, temveč veganski aktivist v Dunedinu, Carl Scott.

Jess ni pred tem nikoli bila na socialnih medijih, vendar se je, ko je bila čisto na dnu, pridružila Facebooku. Tam je našla svet veganov in aktivističnih skupin, ki so jo okrepile. Pogovori s Carlom so ji pomagali, da je premostila težko obdobje. V hipu je začela planirati odhod s farme in to z ali brez partnerja. Bila je odločena, saj je tam izgubljala razum. Vendar tudi njen partner tam ni bil srečen, zato sta skupaj odšla novemu življenju naproti.
Sedaj je Jess zaposlena za določen čas kot skrbnica, Andrew pa je redni študent. Živita v malem obmorskem mestecu Canterbury, kjer vzgajata sina Maca kot vegana.

"Ni lahko, vendar smo srečni. Vsi smo se spremenili. Trenutno delam z ljudmi, vendar bi rada delala z živalmi. Spomini na kmetijo me še vedno preganjajo in ni bilo lahko pusti vse za seboj, ni bilo praznovanja, občutila sem ogromno krivdo pri odhodu od krav. Toda če ne bi delala tam, se nikoli ne bi veselila prihodnosti, ki me čaka. Ljudje me sprašujejo, zakaj sem tako dolgo ostala. Edini način, kako lahko to razložim, je, da sem vse to vedela v glavi, vendar sem morala postati mama, da se je to preselilo v moje srce."


Vir: www.nowtolove.co.nz 
Vir slik: Woman's Day
Prevedla: Branka Dular

Objavljeno: 29. 11. 2017