Kanadski aktivistki slovenskega rodu ter soustanoviteljici organizacije Toronto Pig Save, Aniti Krajnc, grozi zaporna ali denarna kazen, ker je 22. junija 2015 ponudila vodo dehidriranim pujsom na tovornjaku, medtem ko se je vozilo približevalo klavnici Fearmans Pork.
Lastnik pujsov, namenjenih v klavnico, kmet Eric Van Boekel, je povedal, da se je pritožil policiji, ker je bil zaskrbljen zaradi možnosti kontaminacije vode. Rekel je, da bi zaradi tega klavnica lahko zavrnila zakol njegovih prašičev. Skrbelo naj bi ga tudi za aktiviste, saj bi se kdo od njih lahko poškodoval med seganjem v tovornjak.
Po besedah tožilca so bile živali last kmeta in kljub temu da niso bile na noben način poškodovane, naj bi Anita posegla v kmetovo lastnino, ko jim je dala vodo.
Obramba je zagovarja, da njihova klientka pujsom ni povzročila nobene škode in zato ni storila zločina. Po besedah njenega odvetnika, Garyja Hilla, je bil že od začetka njen namen, da živali ne bi utrpele nobene škode, kar bi moralo prekašati pravico lastnika, da njegova lastnina ostane nedotaknjena. V natrpani sodni dvorani v Burlingtonu v Ontariu je med sklepno razpravo povedal, da je Anita s svojimi dejanji ravnala v korist družbe, njeno pomoč pujsom v tovornjaku pa je primerjal z dajanjem vode Židom, ki so jih med holokavstom prevažali v živinskih vagonih. Prav tako je primerjal njena dejanja in njihovo posledico, pravno bitko, z izkušnjami borcev za pravice, kot so Gandhi, Nelson Mandela, Susan B. Anthony idr.
Obtoženka se je na sojenju izrekla, da ni kriva vandalizma (t. i. »criminal mischief«), a je priznala, da je dala pujsom piti vodo in da je z njimi ravnala tako, kot bi želela, da bi se ravnalo z njo. Čeprav pujsi po zakonu ne veljajo za osebe, so zmožni enakega trpljenja kot ljudje. Po sojenju je še povedala, kako ganjena je, da jo primerjajo s tako pomembnimi osebami.
»To je borba mojega življenja. Ves preostanek življenja se bom borila za pravice živali, dokler ne bodo enakopravne vsem nam.« pravi Anita. Povedala je tudi, da so takšni ljudje kot je Susan B., ki je morala v zapor, ker se je borila za pravice žensk, obstajali že stoletja nazaj. »Svoje življenje je predala borbi za pravice žensk, sedaj pa so med nami ljudje, ki dajo vse za to, da bi rešili živali in naš planet.« je še povedala.
Njen zagovor je na sodišče pripeljal ogromno podpornikov. Sodna dvorana je bila tako polna, da so ljudje morali sedeti na tleh, novinarji pa so se morali stisniti v prostor za zapornike. Medtem so imeli pred sodiščem ostali tudi zborovanje, tako pred, kot tudi po zaslišanju in sicer z izobešenimi znaki s slogani, ki promovirajo pravice živali. Skupina protestnikov je bila tudi pred klavnico Fearmans.
Po besedah sodnika Davida Harrisa ni bilo nobenega dokaza, da bi bila tekočina kaj drugega kot voda ter da domnevno kaznivo dejanje ni škodilo ne šoferju in ne lastniku pujsov, pujsi pa so vseeno pristali v zakolu. V primeru, če bi bila na razsodbi 4. maja razglašena za krivo, pa je obtoženka povedala, da je popolnoma pripravljena na zapor ali denarno kazen.
Pripravila: Janja Kogovšek
Vir: www.thestar.com
