Veganstvo lahko občutno zmanjša emisije, ki povzročajo globalno segrevanje

novica_globalno-segrevanje.jpg

Uživanje manjših količin mesa in večjih količin sadja in zelenjave bi imelo izjemen učinek na življenje na zemlji, pravijo strokovnjaki: do leta 2050 bi vsakoletno lahko preprečili več milijonov smrti, občutno zmanjšali emisije, ki segrevajo naše ozračje, in prihranili nekaj milijard letno pri stroških povezanih z zdravstvom in podnebnimi spremembami.

V znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences je bila objavljena nova raziskava, ki je prva ocenila, kako bi svetovni prehod na rastlinsko prehrano vplival na zdravje in na podnebne spremembe.

»To kar jemo resno vpliva na naše zdravje in na globalno okolje,« je izjavil vodilni avtor članka, Marco Springmann.

Raziskovalci Univerze v Oxfordu so računalniško simulirali učinke 4 različnih načinov prehranjevanja: v prvem modelu so preučili učinke današnjega stanja; v drugem učinke prehranjevalnih navad, ki upoštevajo globalna priporočila (zadovoljitev minimalnih potreb po sadju in zelenjavi, ter omejitev uživanja rdečega mesa, sladkorja in na splošno kalorij); v tretjem učinke vegetarijanske prehrane; v četrtem pa veganske prehrane.

Način prehranjevanja v skladu z globalnimi priporočili bi do leta 2050 preprečil 5.1 milijonov smrti, medtem ko bi v veganskem svetu, kjer se živalskih izdelkov (vključno z jajci in mlekom) ne uživa, prezgodaj umrlo 8.1 milijonov ljudi manj.

Rezultati v zvezi s podnebnimi spremembami kažejo, da bi z upoštevanjem svetovnih prehranjevalnih priporočil škodljive emisije povezane s hrano zmanjšali za 29 odstotkov, s prehodom na vegetarijanstvo za 63 odstotkov, s prehodom na veganstvo pa za 70 odstotkov.

S spremembami v načinu prehranjevanja bi se letno prihranilo od 700 milijard do enega bilijona dolarjev pri stroških, ki nastanejo v zdravstvu, pri neplačani oskrbi, ali zaradi izgubljenih delovnih dni, gospodarska korist zmanjšanja toplogrednih plinov pa bi lahko znašala tudi do 570 milijard dolarjev, so ugotovili v raziskavi.

Ugotovili so tudi, da bi tri četrtine vseh koristi izkusile države v razvoju, čeprav bi bil na prebivalca učinek prehranjevalnih sprememb največji v razvitih državah, saj sta tam uživanje mesa in čezmerna debelost najbolj razširjena.

Dodajajo tudi, da bi bila gospodarska vrednost zdravstvenih izboljšav lahko primerljiva ali celo večja od koristi zaradi preprečevanja škode, ki bi jo povzročile podnebne spremembe.

»Pomembnost teh koristi je močan razlog za povečanje javnih in zasebnih izdatkov za programe, katerih cilj je vpeljati bolj zdrave in okoljsko trajnostne prehranjevalne navade,« je rekel Springmann.

Springman pravi, da je raziskava preučila regijske razlike preko katerih se bi lahko ugotovilo, kateri ukrepi povezani s proizvodnjo hrane in prehranjevanjem bi bili najbolj primerni.

Na primer, omejeno uživanje rdečega mesa bi imelo največji učinek v Vzhodni Aziji, na Zahodu in Latinski Ameriki, medtem ko bi bil najpomembnejši dejavnik za podaljšanje življenjske dobe v Južni Aziji in podsaharski Afriki večji vnos sadja in zelenjave.

Raziskava kaže, da bi zmanjšanje telesne teže zaradi manjšega vnosa kalorij igralo ključno vlogo pri izboljšanju zdravja v vzhodnem Sredozemlju, v Latinski Ameriki, ter v zahodnih državah.

Vendar ne bo lahko. Za vpeljavo načina prehranjevanja, ki sledi splošnim priporočilom, bi bilo potrebno uživanje sadja in zelenjave po celem svetu povečati za 25 odstotkov, obenem pa uživanje rdečega mesa zmanjšati za 56 odstotkov.
Skupno bi morali ljudje zaužiti 15 odstotkov kalorij manj, pravijo v raziskavi.

Springman dodaja: »S podnebnimi spremembami, ki jih povzročajo naše prehranjevalne navade, se bo izjemno težko spopasti in tehnološki napredek verjetno ne bo zadostoval. Če vpeljemo bolj zdrave in okoljsko trajnostne prehranjevalne navade, bomo naredili velik korak v pravo smer.«

 

Vir: Vegan Eating Would Slash Food's Global Warming Emissions: Study
Prevod in priredba: Nina Tiran
Objavljeno: 3. april 2016