Amazonski pragozd je blizu prelomne točke

amazon_thumb.jpg

 

Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko amazonski deževni gozd kmalu postal savana, saj krčenje gozdov, suše, požari in podnebne spremembe še naprej uničujejo največji tropski deževni gozd na svetu.

Nova študija pravi, da se amazonski deževni gozd približuje prelomni točki v svojem propadanju, ki bi lahko drastično spremenila regijo. Omenjena študija, ki je bila objavljena v reviji Nature Climate Change, ugotavlja, da Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po dogodkih, kot so suša in ekstremne vremenske razmere.

"Krčenje gozdov in podnebne spremembe so verjetno glavni dejavniki tega upada," je v izjavi povedal soavtor študije Niklas Boers, profesor na Tehnični univerzi v Münchnu. Raziskovalci pravijo, da so dokaze o tem upadanju našli v 75 odstotkih Amazonije.

 

Prelomna točka

"Vredno se je spomniti in opomniti, da, če dosežemo prelomno točko in se odločimo za izgubo amazonskega deževnega gozda, dobimo znaten odziv tudi na globalne podnebne spremembe," je dejal Timothy Lenton, znanstvenik z Univerze v Exetru in soavtor študije.

Raziskovalna skupina je pregledala za tri desetletja satelitskih podatkov in bila pozorna na drevesa ter drugo vegetacijo po ekstremnih dogodkih. Ugotovili so, da je gozd, ki je bistvenega pomena za proizvodnjo kisika in skladiščenje ogljika, v zadnjih dveh desetletjih izgubil svojo odpornost.

Raziskovalci pravijo, da se gozd približuje prelomni in kritični točki, vendar njen datum prihoda ni jasen, saj ga lahko številni dejavniki približajo ali oddaljijo od tega roba. Vendar hkrati opozarjajo, da se lahko sprememba, ko bo prag presežen, zgodi hitro.

"Ko se bo »to« začelo, se bo po mojem mnenju zgodilo v nekaj desetletjih," je dejal Chris Boulton, znanstvenik z Univerze v Exetru in glavni avtor raziskave.

"Toda vse te napovedi so le napovedi in predvidevanja. Ko bo do preobrata prišlo, se lahko zgodi še marsikaj nepredvidenega," je dejal Lenton.

 

Krčenje gozdov v Amazoniji

Porast zanimanja in preučevanja amazonskega gozda ter posledic njegovega krčenja se je zgodil, ko je bila januarja v Braziliji zabeležena rekordna stopnja krčenja amazonskega gozda. Po predhodnih satelitskih podatkih je krčenje gozdov januarja znašalo več kot 160 kvadratnih milj, kar je petkrat več kot v enakem obdobju leta 2021.

"Začenja se tekma za krčenje amazonskega gozda," je dejal Britaldo Soares Filho, raziskovalec okoljskega modeliranja na zvezni univerzi Minas Gerais. "Ljudje so morda presenečeni, da se krčenje ni še bolj povečalo."

Krčenje gozdov se je povečalo pod brazilskim predsednikom Jairjem Bolsonarom, ki je po nastopu mandata leta 2019 začel sproščati predpise o upravljanju gozdov.

Živinoreja je vodilni povzročitelj krčenja gozdov v Amazoniji, saj je Brazilija trenutno največja izvoznica govejega mesa na svetu. Novembra lani je EU sprejela ukrepe za prepoved uvoza govedine povezane s krčenjem gozdov, vendar je sledljivost vedno težja, zlasti iz Brazilije.

"Predlagamo pionirsko iniciativo," je dejal evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius. "Ukrepanje EU samo po sebi ne bo rešilo problema. Tudi veliki trgi, kot sta ZDA in Kitajska, morajo očistiti svojo dobavno verigo, proizvajalci pa morajo okrepiti varstvo gozdov, vendar smo pri tem pripravljeni pomagati."

 

Pripravil: Adrijan Pregl
Vir: Ettinger, J. (2022). The Amazon Rainforest Is Close to a ‘Tipping Point’ and the Results Will Be Disastrous.
Vir slike: Nature background photo created by mrsiraphol - www.freepik.com