Znanstveni razlogi, zakaj NE jesti mesa

clanek_razlogi_Meso.jpg

Je meso zdravo? Vprašanje je: kaj pravi znanost? Znanost – torej ne oglasi in lažne reklame. Na primer, če verjamete, da ima granatno jabolko več in/ali boljše antioksidante kot npr. jabolko, potem ste žrtev lažne reklame. In ta lažna reklama je posledica izkrivljanja resnice znanstvene študije …

Ne verjemite lažnim reklamam. Na žalost veliko revij in spletnih strani pretiravajo v naslovih in ljudje temu verjamejo (in 'znanje' širijo naprej), čeprav niso niti prebrali članka. Če želite poznati znanost za nečem, potem morate prebrati študije, tako enostavno je. Ne pa reklam.

V članku se beseda 'meso' nanaša na vsa živila živalskega izvora: na meso (meso krav, kokoši, rib itd.), mleko in mlečne izdelke, jajca in sir. V navedenih raziskavah je uporaba izraza 'meso' različna.

 

Znanstveni razlogi, zakaj NE jesti mesa*

  

1. Neu5Gc najdemo samo v živalskem mesu. Neu5Gc je močno povezan z rakom in boleznijo srca.
Opombe: Neu5Gc ne proizvaja niti človeško telo niti človeku podobne opice. Vendar pa Neu5Gc najdemo v skoraj vseh človeških tumorjih. Vnetje, ki ga povzroča ta molekula, hrani tumorje in otrjuje arterije.
Vir: Diversity in specificity, abundance, and composition of anti-Neu5Gc antibodies in normal humans: potential implications for disease. Glycobiology. 2008 Oct;18(10):818-30.

 

2. Različne vrste mesa zasedajo 15 vodilnih mest na lestvici vrst hrane, ki povzročajo nastajanje naprednih glikacijskih končnih produktov (advanced glycation end products, AGE), pri čemer sta na vrhu lestvice na žaru pečena koža kokoši in ocvrta slanina.
Opombe: AGE so gerontotoksini (toksini staranja). AGE povzročajo povezovanje beljakovin, zaradi česar pride do okorelosti, oksidacijskega stresa in vnetja v mišicah, možganskem tkivu, očeh, srcu, kosteh, rdečih krvničkah in ledvicah. Ti procesi naj bi botrovali tudi k izgubi mišične mase pri staranju.
Vir: Advanced glycation end products in foods and a practical guide to their reduction in the diet. J Am Diet Assoc. 2010 Jun;110(6):911-16.e12.
Vir: Does accumulation of advanced glycation end products contribute to the aging phenotype? J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2010 Sep;65(9):963-75. Epub 2010 May 17.

 

3. Arahidonska kislina (naravno prisotna v hrani živalskega izvora) je povezana z možganskim vnetjem, depresijo, tesnobnostjo in stresom.
Opombe: Arahidonska kislina v našem telesu ustvarja vnetje. Naše telo ustvari vso arahidonsko kislino, ki jo potrebuje, za razliko od živali (npr. mačk), ki proizvajajo malo ali nič arahidonske kisline, ker njihova telesa pričakujejo, da jo bodo prejela preko prehrane (mesa). Presežek arahidonske kisline povzroča prekomerno vnetje.
Vir: Preliminary evidence that vegetarian diet improves mood. American Public Health Association annual conference, November 7-11, 2009. Philadelphia, PA.

 

4. Piščančje meso in jajca sta največja vira arahidonske kisline.
Opombe: Ljudje naravno proizvedemo dovolj arahidonske kisline za telesne funkcije.
Vir: National Cancer Institute. 2010. Sources of Selected Fatty Acids among the US Population, 2005–06.

 

5. Samo en obrok z visoko vsebnostjo živalskih maščob v le nekaj urah poveča vnetje v telesu do te mere, da lahko pride do otrditve človekovih arterij.
Opombe: Možni razlagi sta nasičene maščobe ali endotoksemija (glejte točke 7, 8 in 9). Vnetje povzroča tudi meso divjih živali (glejte točko 10).
Vir: Effect of a single high-fat meal on endothelial function in healthy subjects. Am J Cardiol. 1997 Feb 1; 79(3):350-4.

 

clanek_razlogi_mast.jpg

 

6. Živila živalskega izvora z visoko vsebnostjo maščob povzročajo vnetje v pljučih.
Opombe: Ista študija kot zgoraj.
Vir: Effect of a single high-fat meal on endothelial function in healthy subjects. Am J Cardiol. 1997 Feb 1; 79(3):350-4.

 

7. V živilih živalskega izvora so prisotne signifikantne količine bakterijskih toksinov, ki v zgolj nekaj urah po zaužitju povzročijo endotoksemijo (prisotnost bakterijskih toksinov v krvnem obtoku).
Opombe: Testiranih je bilo 40 različnih vrst najpogostejše hrane.
Vir: The capacity of foodstuffs to induce innate immune activation of human monocytes in vitro is dependent on food content of stimulants of Toll-like receptors 2 and 4. Br J Nutr. 2011 Jan; 105(1):15-23.

 

8. Bakterijski endotoksini  iz živil živalskega izvora preživijo v ekstremnih razmerah, kot so dolgotrajno kuhanje pri visokih temperaturah, izpostavljenost kislini (npr. želodčni) in prebavnim encimom.
Vir: The capacity of foodstuffs to induce innate immune activation of human monocytes in vitro is dependent on food content of stimulants of Toll-like receptors 2 and 4. Br J Nutr. 2011 Jan; 105(1):15-23.

 

9. Endotoksini imajo močno afiniteto do transportnega sistema za maščobe v našem prebavnem traktu.
Opombe: Naše telo uporablja transportni sistem za maščobe za absorpcijo nasičenih maščob (ki jih naše telo zelo rado absorbira) iz živil živalskega izvora, pri čemer se absorbirajo tudi endotoksini.
Vir: The capacity of foodstuffs to induce innate immune activation of human monocytes in vitro is dependent on food content of stimulants of Toll-like receptors 2 and 4. Br J Nutr. 2011 Jan; 105(1):15-23.

 

10. Tudi prehranjevanje z divjimi živalmi, ki se prehranjujejo s travo, povzroča vnetje v našem telesu.
Opombe: Vnetje je bilo blažje kot pri uživanju domačih živali. Razlog je verjetno nižji odstotek maščobe v divjih živalih.
Vir: Differences in postprandial inflammatory responses to a ‘modern’ v. traditional meat meal: a preliminary study. Br J Nutr. 2010 Sep;104(5):724-8.

 

11. Uživanje maščob živalskega izvora je povezano z nastankom raka trebušne slinavke.
Vir: Dietary fatty acids and pancreatic cancer in the NIH-AARP diet and health study. J Natl Cancer Inst. 2009 Jul 15;101(14):1001-11.

 

12. Uživanje piščančjega mesa je povezano z infekcijami urinarnega trakta.
Vir: Chicken as reservoir for extraintestinal pathogenic Escherichia coli in humans, Canada. Emerg Infect Dis. 2012 Mar;18(3):415-21.
Vir: Is Escherichia coli urinary tract infection a zoonosis? Proof of direct link with production animals and meat. Eur J Clin Microbiol Infect Dis. 2012 Jun;31(6):1121-9.

 

13. Hranjenje rib s kravjimi možgani je še vedno legalno v nekaterih državah (npr. v ZDA). Nemški znanstveniki so ugotovili, da lahko zaradi tega ribe zbolijo za boleznijo norih krav.
Vir: Evaluation of the possible transmission of BSE and scrapie to gilthead sea bream (Sparus aurata). PLoS One, 4(7):e6175, 2009.
Vir: Bovine spongiform encephalopathy and aquaculture. J Alzheimers Dis, 17(2):277-279, 2009.
Vir: Food and Drug Administration, HHS § 589.2001

 

14. Holesterol dokazano hrani in promovira rast raka.
Opombe: Holesterol je prisoten le v hrani živalskega izvora.
Vir: Cholesterol and breast cancer development. Current Opinion in Pharmacology. 2012 12 (6):677–682.

 

15. Zaužitje vsaj polovice jajca na dan dokazano podvoji možnost za razvoj raka ustne votline, grla, požiralnika, prostate in mehurja ter potroji možnost za razvoj raka na črevesju in dojki.
Opombe: Možen vzrok so dioksini, ki so prisotni predvsem v hrani živalskega izvora.
Vir: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20104980

 

clanek_razlogi_jajca.jpg


16. Obesogen (molekula, ki celicam sporoča, naj se spremenijo v maščobne celice) organotin so v večjih količinah našli v ribah.
Vir: Environmental obesogens: Organotins and endocrine disruption via nuclear receptor signaling. Endocrinology, 147(6 – Suppl):-50, 2006.

 

17. Meso ima malo ali nič antioksidantov. Večina vrst jih vsebuje manj kot solata ledenka.
Opombe: Ena vrsta hrane živalskega izvora je imela ekstremno veliko antioksidantov: človeško mleko.
Vir: The total antioxidant content of more than 3100 foods, beverages, spices, herbs and supplements used worldwide. Nutr J. 2010 Jan 22;9:3.

 

18. V ribjem olju, ribah in jajcih (94 % testiranih jajc) so prisotne visoke koncentracije industrijskega toksina PCB.
Vir: European Food Safety Authority; Results of the monitoring of non dioxin-like PCBs in food and feed. EFSA Journal 2010; 8(7):1701. [35 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1701.

 

19. Raziskovalci iz Harvarda so v raziskavah v trajanju nad 22 oz. 30 let, v katerih je sodelovalo 37.698 moških oz. 83.644 žensk, ugotovili, da uživanje rdečega mesa poveča celokupno smrtnost in smrtnost zaradi raka.
Opombe: V raziskavah so upoštevali starost, telesno težo, uživanje alkohola, fizično aktivnost, kajenje, družinsko zgodovino, kalorični vnos hrane in vnos polnovredne rastlinske hrane. Ugotovili so tudi, da oreščki kot alternativni vir beljakovin delujejo zaščitno.
Vir: Red Meat Consumption and Mortality: Results From 2 Prospective Cohort Studies. Arch Intern Med. 2012;0(2012):201122871-9.

 

20. Nitriti iz predelanega mesa tvorijo nitrozamine (kancerogene, ki so prisotni tudi v cigaretnem dimu) in so povezani z dvema najpogostejšima rakoma pri otrocih, možganskimi tumorji in levkemijo.
Vir: A meta-analysis of maternal cured meat consumption during pregnancy and the risk of childhood brain tumors. Neuroepidemiology. 2004 Jan-Apr;23(1-2):78-84.
Vir: Nitrites, nitrosamines, and cancer. Lancet. 1968 May 18;1(7551):1071-2.

 

21. Raven sečne kisline v telesu povečajo samo purini (prisotni v mesu) in fruktoza.
Opombe: Sečna kislina povzroča putiko, povišan krvni pritisk, debelost, sladkorno bolezen, ledvične bolezni in srčno-žilne bolezni.
Vir: The role of uric acid as an endogenous danger signal in immunity and inflammation. Curr Rheumatol Rep. 2011 Apr;13(2):160-6.

 

22. Uživanje mesa samo nekajkrat na mesec močno poveča verjetnost za razvoj abdominalne anevrizme aorte.
Opombe: Ko začne abdominalna anevrizma aorte pokati, ima bolnik manj kot 15 % možnost preživetja.
Vir: Analysis of risk factors for abdominal aortic aneurysm in a cohort of more than 3 million individuals. J Vasc Surg. 2010 Sep;52(3):539-48.

 

clanek_razlogi_piscanec.jpg

23. Naša jetra lahko razstrupijo samo približno 50 % heterocikličnih aminov (kancerogenov), ki nastajajo pri termični obdelavi piščančjega mesa. Pred tem so znanstveniki mislili, da lahko tako kot ostale živali razstrupimo 99 % te nevarne molekule.
Opombe: 99 % heterocikličnih aminov lahko razstrupijo laboratorijske živali – od tod prej zmotni podatek, ekstrapoliran na ljudi.
Vir: Biomonitoring of urinary metabolites of 2-amino-1-methyl-6-phenylimidazo[4,5-b]pyridine (phip) following human consumption of cooked chicken. Food Chem. Toxicol., 46(9):3200-3205, 2008.

 

24. Ena izmed najdaljših raziskav je pokazala, da uživanje mesa povečuje verjetnost za razvoj alergij, vključno z astmo, reakcijami ob čebeljih pikih, alergijami na zdravila in senenim nahodom.
Opombe: Meso (vključno z ribjim), ki ga uživa nosečnica, lahko povzroči razvoj alergij pri otroku.
Vir: Knutsen SF. Lifestyle and the use of health services. Am J Clin Nutr. 1994 May;59(5 Suppl):1171S-1175S.
Vir: Maternal meat and fat consumption during pregnancy and suspected atopic eczema in Japanese infants aged 3-4 months: the Osaka Maternal and Child Health Study. Pediatr Allergy Immunol. 2010 Feb;21(1 Pt 1):38-46. Epub 2009 Jun 23.

 

25. Putrescin je dokazano kancerogen. Najdemo ga tudi v nepokvarjeni hrani, največje koncentracije pa so prisotne v konzervirani tuni.
Vir: Toxicological Effects of Dietary Biogenic Amines. Current Nutrition & Food Science, Volume 6, Number 2, May 2010 , pp. 145-156(12)
Vir: Significance of biogenic amines to food safety and human health. Food Research International, Volume 29, Issue 7, October 1996, Pages 675-690.

 

26. 100 % vseh izbruhov človeške bakterije Yersinia enterocolitica v zadnjem desetletju je povzročilo svinjsko meso.
Opombe: Yersinia enterocolitica običajno povzroči krvavo diarejo in lahko povzroči zelo škodljive dolgoročne posledice, če je nezdravljena.
Vir: Ranking the disease burden of 14 pathogens in food sources in the United States using attribution data from outbreak investigations and expert elicitation. J. Food Prot. 75, 1278 – 1291 (2012).
Vir:Prevalence of pathogenic Yersinia enterocolitica strains in pigs in the United States. Appl. Environ. Microbiol. 71, 7117 – 7121 (2005).

 

27. Predelano meso je močno povezano z nastankom raka na želodcu, črevesju, danki, trebušni slinavki, pljučih, prostati, testisih, ledvicah in mehurju.
Vir: Canadian Cancer Registries Epidemiology Research Group. Salt, processed meat and the risk of cancer. Eur J Cancer Prev. 2011 Mar;20(2):132-9.

 

28. Že zaužitje majhne količine mesa enkrat na teden je povezano z degenerativnim artritisom.
Vir: Associations between meat consumption and the prevalence of degenerative arthritis and soft tissue disorders in the Adventist health study, California U.S.A. J Nutr Health Aging, 10(1):7-14, 2006.

 

29. Pri ženskah z diagnosticiranim rakom na dojki je povečanje vnosa nasičenih maščob povišalo smrtnost zaradi raka na dojki za 41 %.
Opombe: Pet največjih virov nasičenih maščob: sir, pica, pecivo, sladoled in piščančje meso.
Vir: Post-diagnosis dietary factors and survival after invasive breast cancer. Breast Cancer Res Treat. 2011 Jul;128(1):229-36.
Vir: National Cancer Institute. 2010. Top Food Sources of Saturated Fat among US Population.

 

30. Uživanje piščančjega mesa je povezano s povečano obolevnostjo za limfomom (krvnim rakom).
Vir: Consumption of meat and dairy and lymphoma risk in the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition. Int J Cancer. 2011 Feb 1;128(3):623-34.

 

31. Rokovanje s piščančjim mesom povečuje tveganje za smrt zaradi raka na penisu, kar naj bi bilo povezano z izpostavljenostjo kancerogenim virusom, ki so prisotni v piščančjem mesu.
Vir: Cancer mortality in poultry slaughtering/processing plant workers belonging to a union pension fund. Environ Res. 2010 Aug;110(6):588-94.

 

32. 14 % jajc v maloprodaji vsebuje viruse, ki povzročajo levkozo/sarkom.
Opombe: Ti virusi spadajo med najmočnejše kancerogene viruse v kokoših. Izpostavljenost ljudi tem virusom povečuje tveganje za smrt zaradi različnih vrst rakov.
Vir: Detection of exogenous and endogenous avian leukosis virus in commercial chicken eggs using reverse transcription and polymerase chain reaction assay. Avian Pathology (1999) 28, 385±392
Vir: Cancer mortality in poultry slaughtering/processing plant workers belonging to a union pension fund. Environ Res. 2010 Aug;110(6):588-94.

 

33. Delavci na piščančjih farmah imajo razen raka pogosteje tudi mnoge druge bolezni (npr. bolezni ščitnice, shizofrenijo, avtoimunske nevrološke motnje, peritonitis in ledvične bolezni).
Vir: Mortality in the Baltimore union poultry cohort: non-malignant diseases. Int Arch Occup Environ Health. 2010 Jun;83(5):543-52.

 

34. Soljeni mesni izdelki povečujejo tveganje za razvoj kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni (KOPB).
Opombe: KOPB je skupina pljučnih bolezni (npr. emfizem). Leta 2012 je bil KOPB tretji najpogostejši vzrok smrti v ZDA.
Vir: Consumption of cured meats and prospective risk of chronic obstructive pulmonary disease in women. Am J Clin Nutr. 2008 Apr;87(4):1002-8.

 

35. Večja količina mesa v prehrani povečuje tveganje za razvoj katarakte.
Vir: Diet, vegetarianism, and cataract risk. Am J Clin Nutr. 2011 May;93(5):1128-35.

 

36. PhIP (tip kancerogenih heterocikličnih aminov v termično obdelanem mesu) ne poškoduje le DNK, ampak tudi aktivira estrogenske receptorje (skoraj enako močno kot sam estrogen) v rakavih celicah na dojki in s tem pospešuje njihovo rast.
Opombe: PhIP najpogosteje najdemo v piščančjem mesu, govedini in ribah.
Vir: The cooked food derived carcinogen 2-amino-1-methyl-6-phenylimidazo[4,5-b] pyridine is a potent oestrogen: A mechanistic basis for its tissue-specific carcinogenicity. Carcinogenesis 2004 25(12):2509 – 2517
Vir: The cooked meat-derived mammary carcinogen 2-amino-1-methyl-6-phenylimidazo[4,5-b]pyridine promotes invasive behaviour of breast cancer cells. Toxicology 2011 279(1 – 3):139 – 145

 

clanek_razlogi_mleko.jpg37. Uživanje mesa, vključno z ribjim, sira oz. živalskih beljakovin na splošno je bilo povezano s povečanim tveganjem za vnetne črevesne bolezni.
Vir: Animal protein intake and risk of inflammatory bowel disease: The E3N prospective study. Am J Gastroenterol. 2010 Oct; 105(10):2195-201.

 

38. Ena največjih raziskav na svetu povezuje uživanje mesa s povečano smrtnostjo na splošno, smrtnostjo zaradi raka in smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni.
Opombe: V raziskavi je sodelovalo 500.000 ljudi v obdobju 10 let.
Vir: Meat intake and mortality: a prospective study of over half a million people. Arch Intern Med. 2009 March 23; 169(6): 562–571.

 

39. Uživanje večjih količin mesa, mlečnih izdelkov in masla pospešuje gubanje kože.
Opombe: Proti gubanju in luščenju kože najbolj zaščitno delujejo slive, jabolka in čaj (predvsem zeleni).
Vir: Skin wrinkling: can food make a difference? J Am Coll Nutr. 2001 Feb;20(1):71-80.

 

40. Trebušna debelost je povezana z uživanjem mesa, jajc in mleka. Piščančje meso ima pri tem najslabši vpliv.
Vir: Will all Americans become overweight or obese? Estimating the progression and cost of the US obesity epidemic. Obesity (Silver Spring), 16(10):2323-2330, 2008.

 

41. Kancerogene heterociklične amine (ki so običajno prisotni le v pečenem mesu) so našli tudi v siru in jajcih.
Vir: Formation and biochemistry of carcinogenic heterocyclic aromatic amines in cooked meats. Toxicol Lett. 2007 Feb 5;168(3):219-27. Epub 2006 Nov 16.

 

42. Odpoved ledvic je povezana z uživanjem mesa.
Opombe: Uživanje mesa povzroča izločanje beljakovin v urin (mikroalbuminurijo), ki je patološki pojav.
Vir: Associations of diet with albuminuria and kidney function decline. Clin J Am Soc Nephrol. 2010 May; 5(5):836-43.

 

43. Novih, nižjih ciljnih nivojev holesterola v krvi ni mogoče doseči, če uživamo meso.
Vir: High marks for below-average cholesterol. For the best protection against clogged arteries and heart disease, average cholesterol no longer makes the grade–lower is better. Harv Heart Lett. 2006 Feb;16(6):4-5.

 

44. Železo iz mesa potuje skozi prebavni sistem neregulirano.
Opombe: Železo je prooksidant, kar pomeni, da povzroča oksidativni stres in poškodbe DNK. Preveč železa v telesu lahko povzroči raka na črevesju, srčno-žilne bolezni, okužbe in vnetja. Organizem nima mehanizma, s pomočjo katerega bi regulirano odstranilo odvečno železo iz telesa.
Vir: Mechanisms of heme iron absorption: current questions and controversies. World J Gastroenterol. 2008 Jul 14; 14(26):4101-10.

 

45. Hrana živalskega izvira (vključno s puranjim mesom) znižuje raven triptofana v možganih.
Opombe: Hrana živalskega izvora z veliko triptofana poviša raven triptofana v krvi, posledično pa se raven triptofana v možganih zniža. Hrana rastlinskega izvora, ki je bogata s triptofanom, je najbolj učinkovita pri dvigovanju ravni triptofana v možganih oz. izboljšanju razpoloženja.
Vir: Protein-source tryptophan as an efficacious treatment for social anxiety disorder: a pilot study. Can J Physiol Pharmacol. 2007 Sep;85(9):928-32.

 

46. Meso ne vsebuje vlaknin, ki bi podpirale zdrave bakterije v našem črevesju. To pomeni, da naše bakterije ne morejo proizvesti propionata, katerega nalogi sta regulacija holesterola in nastajanje novih maščobnih celic.
Vir: Propionate. Anti-obesity and satiety enhancing factor? Appetite. 2011 Apr;56(2):511-5.

 

47. Za benigno hiperplazijo prostate oz. povečanje prostate so najbolj odgovorni rafinirana žita, jajca in piščančje meso.
Vir: Food groups and risk of benign prostatic hyperplasia. Urology. 2006 Jan;67(1):73-9.

 

clanek_razlogi_riba.jpg

48. Četudi od mesa uživamo samo ribe in jajca, ostaja raven inzulinu podobnega rastnega faktorja IGF-1 relativno enaka.
Opombe: IGF-1 spodbuja rast rakavih celic.
Vir: The associations of diet with serum insulin-like growth factor I and its main binding proteins in 292 women meat-eaters, vegetarians, and vegans. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2002 Nov;11(11):1441-8.

 

49. V prehranskih izdelkih živalskega izvora so našli naslednje nevarne snovi: arzen, svinec, živo srebro, kadmij, policiklične aromatske ogljikovodike in zdravila za veterinarsko rabo.
Vir: Chemical safety of meat and meat products. Meat Sci. 2010 Sep;86(1):38-48.

 

50. Zaviralci gorenja skupine PBDE (polibromirani difenilni etri) in poliklorirani naftaleni so v visokih koncentracijah prisotni v mesu.
Opombe: PBDE so v najvišji koncentraciji prisotni v ribah, sledi puranje in piščančje meso. Poliklorirani naftaleni imajo na telo podoben učinek kot dioksini. Največ jih vsebujejo ribe, sledi piščančje meso.
Vir: Polybrominated diphenyl ether (PBDE) levels in an expanded market basket survey of U.S. food and estimated PBDE dietary intake by age and sex. Environ Health Perspect. 2006 Oct;114(10):1515-20.
Vir:Polybrominated diphenyl ethers in U.S. Meat and poultry from two statistically designed surveys showing trends and levels from 2002 to 2008. Agric Food Chem. 2011 May 25;59(10):5428-34.


51. Perfluorokemikalije (povezane z boleznimi ščitnice) v telo vnesemo prek mesa kopenskih živali, ribjega mesa in jajc.
Vir: Perfluorochemicals in meat, eggs and indoor dust in China: assessment of sources and pathways of human exposure to perfluorochemicals. Environ Sci Technol. 2010 May 1;44(9):3572-9.

 

52. 30-letno spremljanje bolnikov z multiplo sklerozo je pokazalo, da pri 95 % bolnikih, ki so prenehali uživati nasičene maščobe, bolezen ni napredovala.
Opombe: 50-letno spremljanje bolnikov je pokazalo, da se je pri 95 % bolnikov, ki so ponovno začeli uživati maščobe živalskega izvora, bolezen takoj vrnila. Zaključek raziskave je bil, da je multipla skleroza najverjetneje posledica uživanja nasičenih maščob živalskega izvora.
Vir: Effect of low saturated fat diet in early and late cases of multiple sclerosis. Lancet 1990 336(8706):37 – 39. 
Vir: Review of MS patient survival on a Swank low saturated fat diet. Nutrition 2003 19(2):161 – 162.

 

53. Povečan vnos mlečnih izdelkov lahko podvoji tveganje za srčni napad.
Vir: Plasma and erythrocyte biomarkers of dairy fat intake and risk of ischemic heart disease. American Journal of Clinical Nutrition, 86(4):929, 2007.

 

54. Skoraj 80 % vseh proizvedenih antimikrobnih zdravil (antibiotikov) se uporablja za živali.
Vir: 2009 Summary Report on Antimicrobials Sold or Distributed for Use in Food-Producing Animals. U.S. Food and Drug Administration. 2010.

 

55. Starostniki, ki so kot otroci pili mleko, imajo trikrat večje tveganje za razvoj kolorektalnega raka.
Vir: Childhood dairy intake and adult cancer risk: 65-y follow-up of the boyd orr cohort. American Journal of Clinical Nutrition, 86(6):1722, 2007.

 

clanek-zakaj-ne-jesti-mesa-mleko_1.jpg

 

56. Vse vrste mesa (ne glede na način priprave) povečajo možnosti za razvoj raka na maternici.
Opombe: Tveganje najbolj povečata piščančje meso in ribe.
Vir: Animal food intake and cooking methods in relation to endometrial cancer risk in shanghai. Br. J. Cancer, 95(11):15861592, 2006.

 

57. Prekajeno meso ima lahko škodljiv vpliv na razvoj plodu in lahko poveča tveganje za nastanek raka.
Opombe: Že zgolj kratkotrajno zadrževanje v bližini saj (ki vsebujejo policiklične aromatske ogljikovodike) je povezano z nižjo porodno težo in manjšo glavo novorojenčka.
Vir: Impact of barbecued meat consumed in pregnancy on birth outcomes accounting for personal prenatal exposure to airborne polycyclic aromatic hydrocarbons: Birth cohort study in Poland. Nutrition. 2012 Apr;28(4):372-7.

 

58. Prehrana z veliko beljakovinami živalskega izvora je povezana s ponovnim zagonom kronične vnetne črevesne bolezni in povečanim tveganjem za razvoj le-te.
Vir: Diet and risk of inflammatory bowel disease. Dig Liver Dis 2012 44(3):185 – 194

 

59. Hkratno zaužitje mikrodelcev (titanovega dioksida in aluminijevega silikata), ki so pogosto uporabljeni kot dodatki v pecivu in predelani hrani, in endotoksinov povzroči 6-krat močnejši vnetni odziv črevesne stene, kot če  zaužijemo le endotoksine.
Opombe: Večina ljudi dnevno zaužije bilijon delcev titanovega dioksida. Raziskovalci so te mikrodelce našli v vseh 18 preučevanih obolelih črevesnih tkivih (rak na črevesju ali vnetna bolezen), medtem ko v preučevanih zdravih črevesnih tkivih mikrodelcev niso našli. Titanov dioksid se uporablja kot belilo. Med vsemi vrstami hrane vsebujejo največ titanovega dioksida krofi z belo glazuro/posipom.
Vir: Immune potentiation of ultrafine dietary particles in normal subjects and patients with inflammatory bowel disease. J. Autoimmun. 2000 14(1):99 – 105

 

60. Uživanje mesa je povezano s prezgodnjo puberteto pri dečkih in deklicah.
Opombe: Prezgodnja puberteta je povezana s povečanim tveganjem za razvoj raka na dojki pri ženskah in trebušne debelosti ter bolezni srca in ožilja pri moških.
Vir: Internal exposure to pollutants and sexual maturation in Flemish adolescents. J Expo Sci Environ Epidemiol 2011 21(3):224 – 233

 

61. Po zaužitju hrane živalskega izvora nivo hormona adiponektina pri ljudeh pade. Adiponektin deluje zaščitno pred celulitom.
Vir: Adiponectin expression in subcutaneous adipose tissue is reduced in women with cellulite. Int. J. Dermatol. 2011 50(4):412 – 416
Vir: Meal modulation of circulating interleukin 18 and adiponectin concentrations in healthy subjects and in patients with type 2 diabetes mellitus. Am. J. Clin. Nutr. 2003 78(6):1135 – 1140

 

62. Uživanje hrane živalskega izvora je povezano z bolečino v prsih.
Opombe: Bolečino v prsih povzroča hormon prolaktin. Ko so veganke in vegetarijanke v raziskavi, izvedeni v Južnoafriški republiki (kjer imajo sicer nižje nivoje prolaktina in redkeje trpijo za bolečino v prsih v primerjavi z zahodom), zaužile meso, so se njihovi nivoji prolaktina dvignili in postali primerljivi z nivoji prolaktina pri ženskah iz zahoda. Dve ločeni raziskavi sta pokazali signifikantno zmanjšanje bolečine v prsih po tem, ko so preiskovanci iz prehrane izločili meso.
VirDiet, lifestyle, and menstrual activity. Am J Clin Nutr. 1980 Jun;33(6):1192-8.
VirDiet and prolactin release. Lancet. 1976 Oct 9;2(7989):806-7.
VirSerum prolactin and oestradiol levels in women with cyclical mastalgia. Horm Metab Res. 1981 Dec;13(12):700-2.

  

63. Aminokislina L-karnitin, ki je v večjih količinah prisotna v rdečem mesu in energijskih pijačah, povzroča bolezni srca in ožilja.
Opombe: Medtem ko naše telo samo proizvaja L-karnitin, pa problem nastane, ko naše črevesne bakterije pridejo v stik z L-karnitinom iz hrane, saj ga pretvorijo v strupeno substanco, imenovano trimetilamin N-oksid (TMAO). Nivo TMAO v krvi se po zaužitju L-karnitina zaradi tega močno poveča. TMAO je povezan z razvojem bolezni srca in ožilja ter raka.
Vir: Intestinal microbiota metabolism of l-carnitine, a nutrient in red meat, promotes atherosclerosis. Nat Med. 2013 Apr 7.

 

64. Uživanje piščančjega mesa in rokovanje z njim je povezano z okužbami mehurja.
Opombe: Pri rokovanju z zamrznjenim piščančjim mesom se sevi bakterij, ki povzročajo okužbe sečil, pojavijo v danki osebe, ki je rokovala z mesom. Pojav bakterij v danki opažamo tudi v primeru, ko je piščančje meso pred zaužitjem dobro toplotno obdelano, in sicer zato, ker bakterije vstopijo v organizem že pred toplotno obdelavo. Ti bakterijski sevi so običajno odporni na antibiotike.
Vir: Chicken as reservoir for extraintestinal pathogenic Escherichia coli in humans, Canada. Emerging Infect. Dis. 2012 18(3):415 – 421

 

clanek_razlogi_piscanec_1.jpg

 

65. Kot edina metoda, ki signifikantno zmanjša število patogenov iz piščančjega mesa v kuhinji, se je izkazalo takojšnje temeljito čiščenje z razkužilom po vsaki pripravi piščančjega mesa. Navkljub takšnemu čiščenju pa so v raziskavi patogene bakterije vseeno zaznali na nekaterih kuhinjskih pripomočkih.
Opombe: Pripomočke so oprali z razkužilom, pomivalno krpo so namakali v razkužilu, površine pa so z razkužilom poškropili, počakali 5 minut in jih obrisali ter nato vzeli vzorce. Kljub takšnemu čiščenju so na pripomočkih, površinah in pomivalni krpi našli patogene.
Vir: The effectiveness of hygiene procedures for prevention of cross-contamination from chicken carcases in the domestic kitchen. Lett. Appl. Microbiol. 1999 29(5):354 – 358

 

66. 5 % povečan vnos kalorij iz nasičenih maščob (na račun manjšega vnosa ogljikovih hidratov) lahko povzroči 38 % zmanjšano število semenčic.
Vir: Dietary fat and semen quality among men attending a fertility clinic. Hum. Reprod. 2012 27(5):1466 – 1474

 

67. Ksenoestrogeni (sintetične kemikalije z estrogenskimi učinki) se v največji meri nahajajo v ribah.
Vir: Role of environmental estrogens in the deterioration of male factor fertility. Fertil Steril. 2002 Dec;78(6):1187-94.

 

68. Ljudje, ki uživajo ribje meso, imajo manjše število semenčic v primerjavi z vegani.
Vir: Role of environmental estrogens in the deterioration of male factor fertility. Fertil Steril. 2002 Dec;78(6):1187-94.

 

69. Eno jajce vsebuje skoraj 2/3 največjega priporočljivega dnevnega vnosa holesterola za zdrave ljudi.
Vir: Spletna stran Ameriške zveze za zdravje srca (American Heart Associacion, AHA).

 

70. Ljudje, ki rokujejo z mesom, imajo veliko višjo smrtnost zaradi raka.
Opombe: Najnevarnejše je ravnanje s končnim izdelkom.
Vir: Cancer mortality in workers employed in cattle, pigs, and sheep slaughtering and processing plants. Environ Int 2011 37(5):950 – 959.

 

71. Odraščanje na živalski farmi poveča verjetnost za razvoj krvnega raka (najslabši vpliv ima bivanje na piščančji farmi).
Opombe: Odraščanje na farmah, na katerih se ukvarjajo samo s poljedelstvom, ne povečuje verjetnosti za razvoj krvnega raka.
Vir: Farming, growing up on a farm, and haematological cancer mortality. Occup Environ Med 2012 69(2):126 – 132.

 

72. Uživanje mesa lahko povzroči celični kanibalizem (avtoimunsko poliradikulonevropatijo), zaradi česar pride do avtoimunskega odziva organizma (revmatoidnega artritisa).
Opombe: Zaradi uživanja organizmov iz lastnega (živalskega) kraljestva začne človeški imunski sistem lastno meso prepoznavati kot tujek. Avtoimunska poliradikulonevropatija ni bila nikoli povezana z uživanjem hrane rastlinskega izvora.
Vir: Meat-induced joint attacks, or meat attacks the joint: rheumatism versus allergy. Nutr Clin Pract. 2010 Feb;25(1):90-1.
Vir: Auto-immune polyradiculoneuropathy and a novel IgG biomarker in workers exposed to aerosolized porcine brain. J. Peripher. Nerv. Syst. 2011 16 (Suppl 1):34 – 37

 

73. Aminokislina metionin mnogim rakom in tumorjem omogoča preživetje in rast. Metionin najdemo praktično samo v hrani živalskega izvora (največ pa v jajcih, ribah in piščančjem mesu).
Vir: The effect of replacement of methionine by homocystine on survival of malignant and normal adult mammalian cells in culture. Proc. Natl. Acad. Sci. USA 1974 71(4):1133 – 1136.

 

74. Meso je kislo, kar povzroča večje tveganje za ledvične kamne in manjši očistek sečne kisline.
Vir: Diet-induced metabolic acidosis. Clin Nutr 2011 30(4):416 – 421.

 

clanek_razlogi_meso_1.jpg

 

75. Holin, ki je v veliki koncentraciji prisoten v jajcih, lahko povzroča izločanje trimetilamina (vonj po pokvarjenih ribah) v izdihani zrak, urin, znoj in nožnico.
Vir: Smelling like dead fish: A case of trimethylaminuria in an adolescent. Clin Pediatr (Phila) 2006 45(9):864 – 866.

 

76. Holin se pretvarja v trimetilamin N-oksid (TMAO), ki je povezan z boleznimi srca in ožilja ter rakom.
Vir: Intestinal microbiota metabolism of l-carnitine, a nutrient in red meat, promotes atherosclerosis. Nat Med. 2013 Apr 7.

 

77. Holin je povezan z napredovanjem raka na prostati in smrtjo.
Vir: Choline intake and risk of lethal prostate cancer: Incidence and survival. Am. J. Clin. Nutr. 2012 96(4):855 – 863.

 

78. Najpogostejša okužba možganov s paraziti pri ljudeh je okužba možganov s prašičjo trakuljo.
Vir: Clinical manifestations, diagnosis, and treatment of neurocysticercosis. Curr Neurol Neurosci Rep 2011 11(6):529 – 535.

 

79. Ljudje, ki uživajo meso, imajo počasnejši metabolizem v primerjavi z vegani in vegetarijanci.
Vir: Sympathetic nervous system activity and resting metabolic rate in vegetarians. Metab. Clin. Exp. 1994 43(5):621 – 625.

 

80. Mesu se dodajajo konzervansi s fosforjem, ki lahko poškodujejo krvne žile, pospešijo proces staranja in povzročajo osteoporozo.
Opombe: Povečan nivo fosforja je povezan s signifikantno krajšo življenjsko dobo.
Vir: Phosphate additives in food–a health risk. Dtsch Arztebl Int. 2012 109(4):49 – 55. 
Vir: The prevalence of phosphorus-containing food additives in top-selling foods in grocery stores. J Ren Nutr. 2013 23(4):265-270.

 

81. Konzervansi s fosforjem, dodani v piščančje meso, znatno povečajo možnost okužbe z bakterijo rodu Campylobacter.
Vir: Effects of polyphosphate additives on Campylobacter survival in processed chicken exudates. Appl. Environ. Microbiol. 2010 76(8):2419 – 2424

 

82. V preučevanih vzorcih piščančjih kroketov iz dveh večjih prehranskih verig piščančje meso ni bilo glavna sestavina izdelka, saj so bili v večjih količinah v kroketih prisotni maščoba, epitelij, kosti, živčno tkivo (možgani in hrbtenjača) in vezivno tkivo.
Vir: The autopsy of chicken nuggets reads chicken little. Am J Med. 2013 126(11):1018-1019.

 

83. Celo vzdržljivi športniki, ki uživajo meso, imajo debelejše arterijske stene (zaradi aterosklerotičnih oblog na žilah) kot povprečni vegani.
Vir: Homocysteine, circulating vascular cell adhesion molecule and carotid atherosclerosis in postmenopausal vegetarian women and omnivores. Atherosclerosis 2006 184(2):356 – 362.
Vir: Long-term low-calorie low-protein vegan diet and endurance exercise are associated with low cardiometabolic risk. Rejuvenation Res. 2007 10(2):225 – 234.

 

84. Izpostavljenost živemu srebru in polikloriranim bifenilom (PCB) zaradi uživanja rib v nosečnosti povzroča možganske poškodbe plodu.
Vir: Functional MRI approach to developmental methylmercury and polychlorinated biphenyl neurotoxicity. Neurotoxicology 2011 32(6):975 – 980.

 

clanek_razlogi_header-2.jpg

 

85. Živo srebro iz rib odtehta koristi maščobnih kislin omega 3 pri razvoju možganov (negativno vpliva predvsem na inteligenčni kvocient – IQ).
Vir: Fish consumption during child bearing age: a quantitative risk-benefit analysis on neurodevelopment. Food Chem Toxicol. 2013 54:30-34.

 

86. Zaradi težnje živega srebra k nalaganju v telesu se bi morale ženske, ki načrtujejo zanositev, eno leto pred zanositvijo izogibati hrane, ki vsebuje živo srebro.
Opombe: Razpolovni čas živega srebra sta 2 meseca. To pomeni, da je 2 meseca po zaužitju v telesu polovica zaužite količine živega srebra.
Vir: Fish consumption during child bearing age: A quantitative risk-benefit analysis on neurodevelopment. Food Chem. Toxicol. 2013 54(NA):30 – 34.

 

87. Nosečnice, ki enkrat na teden jedo ribe, v plod vnesejo več živega srebra, kot če bi prejele šest cepiv z živim srebrom.
Vir:Speciation of methyl- and ethyl-mercury in hair of breastfed infants acutely exposed to thimerosal-containing vaccines. Clin. Chim. Acta. 2011 412(17 – 18):1563 – 1566.

 

88. Nekatere kemikalije (dioksini, PCB in DDE), ki so prisotne v ribah, imajo razpolovni čas tudi do 10 let.
Opombe: Razpolovni čas 10 let pomeni, da se je po 10 letih iz vašega telesa izločila le polovica zaužite količine kemikalije. Torej na približno 1 % vašega trenutnega nivoja mogoče pridete do konca svojega življenja.
Vir:Elimination half-lives of polychlorinated biphenyl congeners in children. Environ. Sci. Technol. 2008 42(18):6991 – 6996.

 

89. Uživanje mesa pred nosečnostjo povečuje tveganje za nosečniško sladkorno bolezen (sladkorna bolezen med nosečnostjo, ki povzroča nenormalno rast plodu, okvare plodu in smrt otroka).
Opombe: Najbolj nevarni so slanina, predelani mesni izdelki in jajca.
Vir:A prospective study of dietary patterns, meat intake and the risk of gestational diabetes mellitus. Diabetologia. 2006 49(11):2604 – 2613.
Vir: Risk of gestational diabetes mellitus in relation to maternal egg and cholesterol intake. Am. J. Epidemiol. 2011 173(6):649 – 658.

 

clanek_razlogi_jajca_1.jpg

 

90. Kravje mleko vsebuje estrogen in druge naravne hormone, ki spodbujajo preobrazbo predrakavih celic v invazivne rakave celice in pospešujejo napredovanje rakavih celic.
Opombe: V raziskavi je bilo testirano ekološko pridelano mleko.
Vir:Milk stimulates growth of prostate cancer cells in culture. Nutr Cancer. 2011 63(8):1361 – 1366.

 

91. Enako kot je kajenje cigaret dejavnik tveganja za pljučnega raka, je uživanje mleka dejavnik tveganja za raka na prostati.
Opombe: To je ugotovitev metaanalize (pregleda vseh obstoječih raziskav o povezavi uživanja mleka in raka na prostati) raziskav primerov in kontrol, torej raziskovanja, s čim so se ljudje z in brez raka na prostati prehranjevali v preteklosti. Do enakih zaključkov so prišli tudi v metaanalizi kohortnih raziskav, torej raziskav, v katerih so več let spremljali, s čim so se ljudje prehranjevali in kdo je zbolel za rakom prostate.
Vir:Milk consumption is a risk factor for prostate cancer: Meta-analysis of case-control studies. Nutr Cancer. 2004 48(1):22 – 27.
Vir: Milk consumption is a risk factor for prostate cancer in Western countries: Evidence from cohort studies. Asia Pac J Clin Nutr. 2007 16(3):467 – 476.

 

92. Encim 'mesno lepilo', transglutaminaza, ima lahko škodljiv vpliv na zdravje in lahko povzroča alergijske reakcije.
Opombe: Encim deluje kot avto-antigen in je škodljiv za ljudi, ki imajo netoleranco na gluten. V mesnem lepilu lahko najdemo tudi bakterije iz drugih delov živali (npr. E. coli O157:H7).
Vir:Transglutaminase, gluten and celiac disease: Food for thought. Nat. Med. 1997 3(7):725 – 726.
Vir: Escherichia coli O157: H7 risk assessment for production and cooking of restructured beef steaks. Report of progress (Kansas State University. Agricultural Experiment Station and Cooperative Extension Service); 873 2010.

 

93. V 70 % vzorcev kupljenih piščančjih prsi so izmerili arzen v veliko večjih količinah od dovoljene s strani FDA.
Opombe: Večletno uživanje arzena je povezano s spremembami na koži, rakom kože in drugimi raki, npr. mehurja in pljuč, žilnimi in živčnimi obolenji. Po IARC je razvrščen v skupino 1 (zadosti dokazov za rakotvornost pri ljudeh).
Vir:Roxarsone, inorganic arsenic, and other arsenic species in chicken: A U.S.-Based market basket sample. Environ Health Perspect. 2013 121(7):818 – 824.

 

94. Največji vpliv na povečanje nivoja mTORC1, ki naj bi pospeševal proces staranja, ima aminokislina levcin. Največ levcina vsebujejo izdelki z mesom.
Opombe: Nivo mTORC1 znižamo, če omejimo vnos kalorij. Vendar pa lahko z omejenim vnosom beljakovin, predvsem aminokisline levcin, nivo mTORC1 znižamo enako učinkovito.
Vir:Amino acid sensing and regulation of mTORC1. Semin Cell Dev Biol. 2012 23(6):621 – 625.
Vir:Nutrient control of TORC1, a cell-cycle regulator. Trends Cell Biol. 2009 19(6):260 – 267.

 

clanek_razlogi_mast_1.jpg

  

* Povezave, navedene v virih, ki vodijo do povzetkov raziskav, ne vsebujejo nujno vseh zaključkov, pridobljenih v raziskavi. 

 

 

Vir: 100 Scientific Reasons to NOT Eat Meat (dostop do spletne strani: 3. 1. 2015) 

Objavljeno: v dveh delih, 4 in 13. januar 2014