Veganstvo otrok

veganstvo-otrok-1.jpgMarko Čenčur je dolgoletni neodvisni raziskovalec, ki se zadnjih 17 let ukvarja z preučevanjem človeške prehrane. Svoje sklepe gradi izključno na osnovi znanstvenih dokazov, na matematičnih izračunih in prehranskih tabelah. Je velik nasprotnik kakršne koli ideologije v prehrani. Ker je v Sloveniji veganstvo pri otrocih še vedno tabu, smo ga o tej temi povprašali za njegovo mnenje. Zelo izčrpno nam je odgovoril na zastavljeno vprašanje in razbil marsikateri mit o tovrstnem prehranjevanju pri otrocih.


Največje prehranske organizacije v svetu v svojem, znanstveno zelo dobro utemeljenem stališču trdijo, da je veganska prehrana primerna za vse človekove razvojne stopnje, vključno z otroki. Mnenja, ki jih slišimo po dnevnem časopisju in, ki jih izražajo včasih tudi nekateri iz tako imenovane stroke, o tem, da veganstvo za otroke ni primerno, temelji na nepoznavanju znanstvenih študij in osebnih predsodkih oz. ideologiji. Posledica te ideologije pa je izredno pristransko in neprimerno predstavljanje in primerjanje veganske prehrane z njim ljubimi prehranskimi navadami. Poudarjajo možne napake veganstva preko vseh mej, popolnoma ignorirajo vse prednosti take prehrane, ki se lahko pokažejo šele čez veliko let, na drugi strani pa zanikajo vse potencialne težave mešane prehrane in vse težave odpravijo z „uravnoteženostjo“. Namesto da bi enak kriterij uravnoteženosti uporabili tudi pri veganski prehrani, tam raje iščejo posameznike, ki so storili napako in namesto, da bi jim pomagali z nasvetom, jih skušajo prestrašiti v „normalen“ način prehranjevanja ali pa jih celo javno prikazujejo kot „dokaz“ o škodljivosti veganstva. Tako neuravnoteženo in pristransko prikazovanje prehrane je nedopustno in nestrokovno.

 

Na kaj paziti pri sestavi prehrane

Kot pri vsakem tipu prehrane pri otrocih je tudi pri veganstvu potrebno paziti na zadosten energijski vnos in na to, da je hrana, ki jo otrok uživa, čim bolj polnovredna. Vsebovati mora tako stročnice in žita kot tudi zelenjavo in sadje. Maščobe vsebujejo veliko energije, ki jo otrok v tem obdobju potrebuje. Nikakor pa ni nujno, da maščobe pridejo v telo otroka iz živalskih virov, saj se maščobe nahajajo praktično v vseh polnovrednih rastlinskih živilih. Majhni otroci lahko pojejo tudi nekaj več rafiniranih živil z manj vlakninami. Vlaknine namreč lahko hitro zapolnijo majhen želodček, še preden se zadosti kalorijskim potrebam. Veliko maščob vsebujejo predvsem semena in lupinasto sadje, iz katerih se lahko pripravi namaz ali pa se ga zakuha v jedi. Zelo enostavno je povečati maščobni delež tudi z dodajanjem rastlinskih olj.

 

veganstvo-otrok-Naslovna-2.jpg

 

Pojesti je treba tudi dovolj vitamina B12, ki je v veganski, nevezani obliki bistveno bolj primeren za človeka kot B12, ki se nahaja v živilih živalskega izvora. Zaloge B12 niso nekaj, na kar bi se zanašali, ne glede na tip prehrane. Ker je veganska, nevezana oblika B12 bistveno bolj primerna za človeka kot oblika, ki se nahaja v živilih živalskega izvora, so povsem neprimerne, in predvsem za vsejedo populacijo, zelo škodljive izjave tistih, ki trdijo da se ta vitamin nahaja le v živilih živalskega izvora. Otrok naj začne uživati B12 takrat, ko prične uživati ostalo hrano. Tudi doječa mati naj uživa ta vitamin. Okrog tega vitamina se je napletlo ogromno ideologije, ki pa v prehrani nima kaj iskati, saj je vedno, skoraj brez izjem, škodljiva. Veganski, nevezani vitamin B12, dodan k prehrani, je nekaj, kar bi morali jesti vsi, ne glede na tip prehrane in starost. Tudi znatnemu delu vsejede populacije namreč primanjkuje tega vitamina, saj se zanašajo izključno na živila živalskega izvora kot vir tega vitamina, kjer pa se vitamin nahaja v obliki, ki je za človeka manj primerna.

 

Žita, stročnice in soja v prehrani

veganstvo-otrok-2.jpgZadnje čase se veliko govori tudi o žitih, glutenu, soji. Določene skupine želijo ta živila prikazati kot škodljiva, vendar te trditve nimajo osnove v znanosti, pač pa v ideologiji (predvsem paleo-ideologiji). Kot že omenjeno, je kakršna koli ideologija v prehrani skoraj brez izjeme škodljiva. Če torej upoštevamo le znanstveno potrjene dokaze, vidimo, da raziskave ne pokažejo nobenih slabosti žit oz. prednosti preventivnega izključevanja glutena (izjema je le delček prebivalstva s celiakijo), okrog katerega se je v Sloveniji napletla prava paranoja. Sploh je potencialno škodljiva vedno bolj popularna „samodiagnoza“ glutenske preobčutljivosti ali alergije, pojavlja se celo „zdravljenje“ s preventivnim izključevanjem glutena iz prehrane. Subjektivne ocene in anekdotični dokazi zaradi dokazane nezanesljivosti takih dokazov ne morejo, niti ne smejo, biti dokaz za uspešnost te (ali katere koli druge) metode. Edina relevantna je objektivna ocena, ki izključi vse subjektivno obarvane interpretacije – torej znanost. In za preventivno izključevanje glutena iz prehrane ni prav nobene znanstvene osnove. 

Prav tako ni nobenih znanstvenih dokazov o škodljivosti stročnic. Ne samo to. Redno uživanje stročnic kot polnozrnatih žit je povezano z zdravstvenimi prednostmi. Veliko je govora tudi o škodljivosti soje, vendar je izredno malo od povedanega resnično oz. nič. Še bolj pomembno: zelo malo od povedanega je dejansko znanstveno potrjenega. Čeprav se promotorji škodljivosti soje sklicujejo na znanost in včasih celo citirajo znanstvene članke, v bistvu računajo na naivnost ljudi, da nikoli ne bodo šli kritično preverjat teh referenc. S stalnim ponavljanjem določenih floskul v javnosti ustvarjajo vtis, da so njihove trditve resnične in znanstveno dokazane, kar pa ne drži. Konsenz znanosti je, da je soja neškodljiva, lahko pa je tudi zelo koristna. Pokazali so na primer, da uživanje soje v mladosti pri deklicah prepreči zgodnji pojav menstruacije, kar za odraslo žensko čez desetletja pomeni bistveno manjšo pojavnost raka. Večina vseh izjav o škodljivosti soje je posledica kampanje dveh lobistov iz ZDA: Weston Price Foundation in Dr. Mercola. Prvi je lobist mesne in mlečne industrije, drugi pa promotor ideološkega pogleda na prehrano. Oba si že leta s pomočjo dezinformacij, citiranjem izoliranih, prirejenih, iz celotnega konteksta vzetih ali narobe interpretiranih študij, aktivno trudita v javnosti ustvariti vtis o škodljivosti soje. Seveda povsem pravilno računata na predvidljivo reakcijo povprečnega človeka. Namreč, velika večina ne bo šla kritično preverjat njihovih dokazov, jih postavila v kontekst ostalih raziskav s tega področja in upoštevala znanstveni konsenz, ampak jim bodo preprosto verjeli na besedo. Posebej ljudje, ki želijo sami sebi dokazati, da je njihova odločitev, da jedo meso, utemeljena, imajo nezadržno željo promovirati sojo kot škodljivo. V mislih povprečnega vsejeda je namreč soja simbol za veganstvo. Posledica tega je, da te neutemeljene sklepe o škodljivosti soje ti posamezniki neomejeno širijo preko socialnih omrežij, blogov, emailov,..., ne da bi kdor koli kadar koli preveril resničnost teh trditev. Menim, da je za takšno ravnanje eden glavnih razlogov vsesplošno nepoznavanje znanstvenih metod in argumentov v slovenski populaciji. Posledica tega je, da se neznanstveni/ideološki argumenti o veganstvu (glutenu, soji, stročnicah, razhudnikih in še čem) v Sloveniji brez zadržkov širijo.

 veganstvo-otrok-3.jpg


Odnos družbe do veganstva otrok

Uživanje živil živalskega izvora je za vse razvojne stopnje človeka, vključno z otroki, danes popolnoma nepotrebno. Ta živila imajo lahko potencialno škodljive posledice, ko tak otrok odraste in se ne more odvaditi prehranjevanja s takimi živili. Dokazano je namreč, da se okusov, na katere se otrok navadi v mladosti, kasneje zelo, zelo težko ali nikakor ne more odvaditi. Tako bo otrok, ki v otroštvu za malico dobiva npr. pašteto, šunko ali klobase, to jedel tudi kasneje, saj se ne bo sposoben odvaditi teh okusov. Glede na zadnjo oceno WCRF (World Cancer Research Fund) pa so ta živila, tudi v izredno malih količinah, močno povezana z nastankom raka. Nesposobnost odgovornih, da povežejo posamezen način prehrane s posledicami, ki se lahko pojavijo tudi desetletja kasneje na račun izključno trenutnega ocenjevanja „hranljivosti“ (ki pa je po vrhu vsega napačno ocenjena), je nesprejemljivo in zelo nestrokovno. Razlog leži v tem, da zdravniki in ostali, ki se v Sloveniji predstavljajo kot strokovnjaki, o prehrani ne vedo veliko. Tisto, kar so se naučili na fakulteti, je v večini zastarelo, celo napačno. Zato nikakor ne morejo biti referenca za prehranske nasvete. Žal se v Sloveniji ustvarja vtis, da naj bi bili zdravniki strokovnjaki ali vsaj poznavalci tega področja, kar pa ne drži. Poleg tega je tu še ideološki faktor, ki je v Sloveniji še posebej razširjen. O tej ideologiji in posledično hudo pristranskem odnosu do veganstva pa sem že govoril.

V Sloveniji je zelo problematičen odnos javnosti do veganskih staršev, ki so deležni precejšnega obsojanja. Splošna populacija namreč zelo militantno nastopa proti staršem veganskih otrok, saj so mnenja, da se morajo veganski otroci prehranjevati z mesom tako kot oni. Velikokrat se zgodi, da vsejedi izvajajo psihično nasilje in pritiske na drugače misleče. Razlog je tudi v nestrokovnem in ideološkem odnosu slovenskih pristojnih institucij do veganstva in prehrane nasploh.

Ponovno poudarjam, da je konsenz znanosti tu jasen: pravilno sestavljena veganska prehrana je primerna tako za otroke, kot za mladostnike. Torej je siljenje veganskih otrok (tako institucionalno kot preko nasilja vsejedih posameznikov), da bi se prehranjevali „normalno“, nesprejemljivo. Kot že omenjeno, se otrok navadi na okus v prvih nekaj letih življenja, in se potem večinoma teh okusov ne more odvaditi. Da torej nekdo pričakuje od veganskih staršev, da bi (njegovi ideologiji na ljubo) starši navadili svojega otroka na neko nepotrebno in potencialno škodljivo živilo ter kasneje od otroka pričakovali, da se od njih odvaja, se mi zdi naravnost perverzno.

 

Manipuliranje z vsejedimi otroki

veganstvo-otrok-4.jpgSporen se mi zdi tudi način, kako vsejedi starši „obdelajo“ svoje otroke, da ti jedo meso. Če namreč upoštevamo, da se šteje zamolčanje ali popačenje informacije, ki bi bila bistvena za sprejem neke odločitve kot laž, potem lahko mirno trdim, da vsejeda prehranska ideologija temelji na laganju otrokom. Če bi namreč vsejedim otrokom od rojstva naprej po resnici povedali, da jim mesa in ostalih živil živalskega izvora ni treba jesti (da bi jim torej dali resnično možnost izbire, katere vsejedi otroci nikoli eksplicitno ne dobijo ponujene), če bi jim povedali, kako ta hrana uničuje naše okolje (otroka npr. podučijo o škodljivosti metanja odpadkov v gozdu, škodljivost mesa za okolje pa zamolčijo) in ne nazadnje, če bi otroci poznali neretuširano (srečni pujski in kravice na travi) realnost mesne industrije ter da ne bi občutili tiranije (marsikakšen otrok, ki zavrača meso, je deležen velikih psihičnih pritiskov staršev), bi v nekaj generacijah večina otrok spremenila prehranske navade. Vsejedi starši otrokom skoraj brez izjeme lažejo (popačenje, olepševanje in zamolčanje informacij) glede vsejede prehrane.

veganstvo-otrok-5.jpgVeganska prehrana na daljši rok vsekakor prinese kup prednosti, saj so možnosti za dolgoročne napake pri taki prehrani bistveno manjše kot pri vsejedi prehrani. Raziskave pokažejo kopico zdravstvenih prednosti, kot je na primer manjša pojavnost raka, manjša pojavnost bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega je taka prehrana bistveno bolj primerna za okolje, naravo in ne nazadnje za živali. Veganstvo je naslednji evolucijski korak človeštva in kot tak je neizogiben.

 

 

Avtor: mag. Marko Čenčur

Vir: www.osvoboditev-zivali.org

Objavljeno: 9. december 2014