Več kot 11.000 znanstvenikov poziva človeštvo k trajnostni prehrani

 novica_NASA_planet_pregrevanje.png
Slika: Wikimedia Commons [Javna last]

Več kot 11 000 znanstvenikov je podpisalo novembrsko podnebno opozorilo v znanstveni reviji BioScience (Ripple in sod., 2019). 12 znanstvenih podpisnikov je iz Slovenije.

V podnebnem opozorilu znanstveniki naštevajo zaskrbljujoče trende, ki nakazujejo, da bo podnebna kriza človeštvu povzročila nepredstavljivo veliko trpljenja, če se družba in sistem ne spremenita dovolj hitro in dovolj radikalno.

Znanstvenike skrbijo predvsem vsakoletno povečanje števila ljudi na planetu, vsakoletno globalno povečanje živinoreje, vsakoletno globalno povečanje povprečnega letnega vnosa mesa na prebivalca, vsakoletno povečanje svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), vsakoletno globalno povečanje izgub drevesnih površin, vsakoletno globalno povečanje letne potrošnje fosilnih goriv in vsakoletno globalno povečanje letalskega prometa.

Vse našteto je odgovorno za to, da na globalnem nivoju človeštvo vsako leto poveča letne izpuste ogljikovega dioksida, metana in didušikovega oksida v ozračje. Vsakoletnemu povečanju omenjenih treh izpustov sledijo vsakoletna povečanja atmosferskih koncentracij teh treh toplogrednih plinov.

Torej, namesto da bi človeštvo že ob koncu prejšnjega stoletja drastično zmanjšalo vsakoletne izpuste toplogrednih plinov, jih neprekinjeno povečuje. Ob koncu prejšnjega stoletja je že bilo znano, da je varna meja zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na atmosferske koncentracije toplogrednih plinov, presežena. Odločevalci v zadnjih štiridesetih letih (prva svetovna podnebna konferenca: Ženeva, 1979) nikoli niso prešli od besedičenja o teh temah k aktivnemu ukrepanju.

V novembrskem podnebnem opozorilu v znanstveni reviji BioScience več kot 11 000 znanstvenikov človeštvo poziva med drugim tudi k trajnostni prehrani. Strinjajo se, da je sprememba prehranskih navad najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Pozivajo k prehrani, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, saj je ta v štirih ozirih boljša od povprečne globalne prehrane: ima zdravstvene prednosti, povzroča občutno manj izpustov  toplogrednih plinov, bolj racionalno izrablja orno zemljo (z enako površino orne zemlje pridelamo mnogo več rastlinske hrane kot živalske), poleg tega pa zahteva mnogo manj kmetijskih površin od povprečne prehrane in ima posledično v primerjavi z drugimi načini prehranjevanja močno povečan potencial za pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin (Ripple in sod., 2019).

Kombinacija spremembe prehranskih navad in pogozdovanja poveča potencial za doseganje ogljične nevtralnosti v kmetijsko-živilsko-prehranskem sektorju (Bryngelsson in sod., 2016; Röös in sod.,2017; Searchinger in sod., 2018a; Searchinger in sod., 2018b). Če bi vsi prebivalci Slovenije postali vegani, bi teoretično že samo ta ukrep zadostoval za doseganje kmetijskih ciljev za leto 2050 glede blaženja podnebnih sprememb (Jeran, 2019). Če Evropska unija želi do leta 2050 doseči svoje cilje na področju podnebnih sprememb, bo najverjetneje med neizogibnimi strategijami zmanjšanje vnosa mesa iz prežvekovalcev vsaj za 50 % (Bryngelsson in sod., 2016).

 

 novica_pregrevanje_planeta_2020.png

Znanost pravi, da se naš planet ne sme segreti za več kot + 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Segreli smo ga že za približno + 1,1 do + 1,2 °C in če bo šlo tako naprej, bo planet leta 2030 že res PREGRET. Pritiskajte na politike in odgovorna ministrstva! Potrebujemo hitro in radikalno transformacijo družbe in sistema.

 

Pripravil: Matevž Jeran
Objavljeno: 9. 6. 2020