Slika: Wikimedia Commons [Javna last]
Iz različnih študij je razvidno, da ima od vseh preučevanih živil največji ogljični odtis (na kilogram živila) meso prežvekovalcev, v nedoločenem vrstnem redu pa mu sledijo naslednja živila z visokim ogljičnim odtisom: predelano/delikatesno meso, sir, prašičje meso, perutninsko meso, mešani obroki (vsebujejo živila rastlinskega in živalskega izvora), maslo/smetana, ribe/mehkužci, jajca in sladice (Hamerschlag, 2011; Bertoluci in sod., 2016; van Dooren in sod., 2017). Govedo, krmljeno izključno s travo/senom, izpusti še več izpustov toplogrednih plinov kot govedo iz klasične reje, ki ga živinorejci krmijo s poljščinami in travo/senom (Capper, 2012).
Sprememba prehranskih navad je najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Če bi vsi prebivalci Slovenije postali vegani, bi teoretično že samo ta ukrep zadostoval za doseganje kmetijskih ciljev za leto 2050 glede blaženja podnebnih sprememb (Jeran, 2019a).
Bryngelsson in sod. (2016) so pokazali, da se pri učinkovitosti zmanjševanja prehranskega ogljičnega odtisa veganskemu jedilniku najbolj približa jedilnik brez živil iz prežvekovalcev (manjši ogljični odtis od vegetarijanskega jedilnika, a večji od veganskega). Če Evropska unija želi do leta 2050 doseči svoje cilje na področju podnebnih sprememb, bo najverjetneje med neizogibnimi strategijami zmanjšanje vnosa mesa iz prežvekovalcev vsaj za 50 % (Bryngelsson in sod., 2016).
Zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa jedilnika je v veliki meri proporcionalno predvsem z zmanjšanjem vnosa živil iz prežvekovalcev (Aleksandrowicz in sod., 2016).
Prežvekovalci: biki, krave, ovce, koze, jeleni, srne.
Živila iz prežvekovalcev: goveje meso, mlečni izdelki, ovčje meso, kozje meso, divjačinsko meso.
Nekateri za zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa predlagajo zmanjšanje vnosa živil iz prežvekovalcev in nadomestitev teh živil s prašičjim mesom.
Ta predlog z moralno-etičnega vidika ni primeren, saj bi zaradi bistveno manjše povprečne velikosti prašičjega trupa (v primerjavi s povprečno velikostjo trupa goveda) bila posledica tega ukrepa bistveno povečanje števila vsakoletno ubitih čutečih rejnih živali (1. razlog za nasprotovanje predlogu). Povprečna masa očiščenih trupov pri govedu znaša 301,22 kg, pri prašičih pa 96,19 kg (SURS, 2019), torej bi lahko poenostavljeno trdili, da je za eno tono prašičjega mesa treba zaklati približno 3-krat več rejnih živali kot za eno tono govejega mesa.
In ker pri prašičereji prevladuje reja industrijskega tipa, bi se tudi v tem oziru povečala količina nepotrebnega trpljenja (2. razlog za nasprotovanje predlogu). Reja industrijskega tipa je z moralno-etičnega vidika bolj sporna od pašne reje.
Pri prašičereji je poleg tega neizogibna težava krmljenje živali s »food-competing feedstuffs« – gre za neučinkovito ravnanje z naravnimi viri in oteževanje samooskrbe Slovenije s hrano za ljudi (Jeran, 2019b) (3. razlog za nasprotovanje predlogu). Ta težava je pri govedoreji bolj verjetno izogibna kot pri prašičereji.
4. razlog za nasprotovanje predlogu pa je ta, da so stročnice in izdelki iz njih tako z okoljevarstvenega kot tudi z moralno-etičnega in zdravstvenega vidika bolj primerna zamenjava za živila iz prežvekovalcev od prašičjega mesa (Jeran in Vrhovnik, 2018). Visok vnos predelanih mesnih izdelkov in visok vnos rdečega mesa (prašičje meso spada med rdeče meso in je pogosto tudi predelano) povečujeta tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, za razvoj bolezni srca in ožilja in za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ter povečujeta tveganje za predčasno smrt iz kateregakoli razloga (Norat in sod., 2015; Bechthold in sod., 2017; Schwingshackl in sod., 2017a, 2017b, 2018). Ministrstvo za zdravje že tako ugotavlja, da Slovenci v povprečju zauživajo preveč mesa in mesnih izdelkov (Ministrstvo za zdravje, 2017), zato zamenjava enega tipa rdečega mesa (goveje) za drug tip rdečega mesa (prašičje) nima smisla.
Boljši predlog za zmanjšanje prehranskega okoljskega odtisa je torej pomik proti dobro načrtovani veganski prehrani.
Veganski prehranski krožnik [Matevž Jeran in Jure Vrhovnik, 2018]
Pripravil: Matevž Jeran
