Search
Close this search box.

Pogovor z Willom Tuttlom

Intervju z dr. Willom Tuttlom, učiteljem, avtorjem, glasbenikom, duhovnim aktivistom in avtorjem Hrane za mir (The World Peace Diet), ene najbolj prodajanih knjig na Amazonu, in prejemnikom nagrade Courage of Conscience Award.

Dr. Tuttle predava in nastopa po Severni Ameriki in Evropi. Skupaj z ženo Madeleine sta izvedla že preko 150 predavanj, delavnic in koncertov. Predstavljata jih na univerzah, srednjih šolah, v naprednih cerkvah, na konferencah, v duhovnih združenjih in imata predstavitve v sklopu joge, meditacije, vegetarijanstva, okoljskih vprašanj, miru in družbenih pravic.

Predan kulturnemu zdravljenju in obujanju je Will Tuttle dharma mojster po  tradiciji zen, njegov doktorat z Univerze Berkley v Kaliforniji pa je osredotočen na izobraževalno intuicijo in altruizem pri odraslih. Na kolidžih je poučeval predmete kot so npr. kreativnost, humanistične vede, mitologijo, religijo in filozofijo. Izdal je 7 albumov lastne klavirske glasbe. Znan je po svojih navdihujočih predstavitvah, ki pogosto vključujejo evokativne poslikave živali, katerih avtorica je Madeleine, umetnica iz Švice.

V letu 2005 je dr. Tuttle napisal zelo uspešno knjigo Hrana za mir, prvo knjigo, ki govori o posledicah prehranjevanja z živili živalskega izvora. Veliko svojega časa posveča širjenju veganskega sporočila o sočutju do bitij v skupnostih po vsem svetu.

Kako je veganstvo postalo del vašega življenja?

Preko družbe. Zaradi vpliva okolja, v katerem sem bil vzgojen, sem se sprva prehranjeval z mesom in mlečnimi izdelki. Z vegetarijanstvom sem se prvič seznanil med bivanjem na kmetiji v Tennesseeju leta 1975, kjer je približno 1000 ljudi živelo izključno od rastlinske prehrane. Vegan sem postal približno pet let kasneje, ko so ljudje z mano delili kruto resnico o proizvodnji mlečnih izdelkov in pridelavi jajc, veganstvo pa se je povsem usedlo v moje srce med bivanjem v zen samostanu v Južni Koreji, kjer vegansko prehrano prakticirajo že 650 let. Skozi to izkušnjo sem veganstvo spoznal kot  človekovo resnično naravo in ne kot izbiro.

Katera oseba je še posebej vplivala na vašo odločitev o prakticiranju veganskega načina življenja?

Spomnim se gospoda na kmetiji, ko mi je bilo 22 let. Med hojo po polju je med pogovorom rekel: ”In to so vegetarijanski čevlji”. Tako sem se začel zavedati, da so okvirji vegeterijanstva precej širši in se ne ustavijo pri načinu prehranjevanja.

Kakšen nasvet bi dali veganu, ki želi bolj aktivno prakticirati aktivizem?

Moj glavni nasvet bi bil, naj se trudijo, da se vsak dan poglabljajo v veganstvo. Veganstvo je še ena beseda za AHIMSO oziroma nenasilje in združuje sočutje in prijaznost do drugih, človeških in nečloveških živali. To pomeni vzeti si čas za meditacijo in povezavo z notranjo tišino in notranjim mirom, prav tako pa pomeni, da si vzamemo čas za avtentično povezavo z lepoto in močjo naše Zemlje. Kultiviranje notranje stabilnosti in sreče je bistveno za učinkovitega aktivista, dolgoročno in kratkoročno. Menim, da je bistvena integracija duhovnosti in aktivizma, kar pomeni zavezo za notranji trud za širjenje zavesti, ustvari jasnejšo zavest o ljubezni za vse in trud za širjenje sporočil o veganstvu.
Poleg tega bi tudi rad vzpodbudil ljudi, da razumejo, kaj se dogaja za zaveso naše kulture in da vidijo povezavo izkoriščanja, da se o neprestani človeški krutosti do živali prepričajo preko video posnetkov. Če je mogoče, naj se prepričajo tudi z osebno prisotnostjo. To naravno vodi do žalovanja in zgražanja, a namesto strahu pred grozljivo realnostjo se je treba odpreti in spreobrniti zgražanje v aktivna dejanja v imenu drugih.

Zakaj menite, da se veganstvo ljudem zdi težko?

Pri veganstvu ni ničesar težkega. Je enostavno, naravno, zdravo, izjemno okusno in navsezadnje zmagovalna kombinacija za vse vključene. Problem je, da smo bili zelo intenzivno indoktrinirani in da smo bitja navade, občutljiva na neprestane družbene pritiske v našem življenju.
Vsi smo z vseh strani programirani za prehrano z živalskim mesom in drugimi živili živalskega izvora. Prav tako smo programirani, da čuteča bitja vidimo kot nekakšne objekte in ne kot živa bitja. Potreben je neverjeten trud oziroma vpogled in močan značaj, da se oseba vpraša glede tega globokega in toksičnega programiranja, saj ima hrana izjemno moč v naših socialnih življenjih in v našem osebnem konceptu. Če torej vzamemo vse te dejavnike, menim, da je skorajda čudež, da kdor koli lahko postane vegan! Ne obstaja ničesar bolj plemenitega in revolucionarnega kot je spoznanje, da ne gre za ,nekaj’, ampak za ,nekoga’ in uskladitev naših življenj s tem spoznanjem.

Katera ideja glede veganstva je po vašem mnenju najbolj narobe razumljena?

Da je (ne)prehranjevanje z živalmi osebna odločitev. Čisto nič bolj osebna odločitev ni kot suženjstvo, posilstvo in umor. Našim dejanjem sledijo posledice, a živimo v kulturi, ki je malomarna in nas uči, da naj se ne menimo za posledice. Posledice naših prehranjevalnih odločitev pa so fizične, psihološke, kulturne, duhovne in ekološke.
Druga najbolj narobe razumljena ideja je trditev, da je veganstvo težko in namenjeno le redkim ljudem. Prehranjevanje izključno z rastlinsko hrano zaradi etičnih vidikov in trud za čimvečje zmanjšanje izkoriščanja in krutosti, ki jih povzročamo, pomaga vsem in je prav tako na voljo vsem. Na lastne oči sem videl najbolj strastne lovce, ki so se odločili za veganstvo in so sedaj zelo navdušeni nad svojo odločitvijo.

Katero misel iz svojega otroštva si želite, da bi lahko spremenili?

Da moram zadovoljiti druge, če si želim prislužiti njihovo ljubezen.

Kakšno vodenje bi danes ponudili mlajši osebi, če bi bili njen mentor? Kakšne vzpodbujajoče besede bi morda delili z začetnikom?

Najprej bi se jim zahvalil in jim čestital, prav tako bi jim ponudil podporo pri tem čudovitem dosežku, ki osvobaja vsakega izmed nas.
Osebno mi je najpomembnejše dejstvo, da bolj kot osvobajamo druge in spoštujemo njihova življenja, bolj svobodni in spoštovani postanemo sami in bolj se zavedamo sreče in osebnega spoštovanja v našem življenju. Modrost in sočustvovanje sta vedno na voljo in ko se sprašujemo in odpovedujemo podpori nasilja nad nečloveškimi živalmi, blagoslavljamo tudi sebe, ne le njih in mreže življenja. Vsi smo povezani.

Imate najljubši rastlinski obrok ali hrano, zaradi katere ste še bolj navdušeni nad veganstvom?

Sem zelo hitro zadovoljen. Če je hrana polnovredna, rastlinska, bio, brez prevelikih količin soli, sladkorja, olja ali procesiranih sestavin, jo bom užival! Obožujem zelene smoothije, zelenjavo, solato, žitarice, oreščke in semena – obstaja nešteto kombinacij. Sem še posebej velik oboževalec kalčkov, jabolk, ohrovta, rozin in sončničnih semen. Srečo imam, da je moja žena Madeleine kulinarično zelo kreativna in najini trije skupni dnevni obroki so vedno odlični.

Katera stvar se vam zdi še posebej koristna pri veganstvu?

Biti del osnovnega gibanja v našem svetu, ki lahko ustvari svet, ki deluje za vse nas. Vsi smo povezani in kljub temu, da smo bili vzgajani v kulturi z zastarelim načinom prehranjevanja, ki uničuje našo naravno modrost in sočutje, je veganstvo pozitivna alternativa, ki si jo lahko izbere vsak izmed nas in o njej izobražuje druge. Veganstvo je brezkončna pokončna spiralna pot duhovne rasti. Vedno lahko bolj in bolj avtentično vzbujamo v srcu sočutje do vseh živih bitij. Medtem postajamo vse bolj učinkoviti zagovorniki za živali in bolj izpopolnjeni v izražanju človečnosti.

Kakšno je vaše mnenje oziroma vpogled v prihodnost veganstva in današnjega sveta?

Verjamem, da so to zadnji dnevi prehranjevanja z živalsko hrano. Ali bomo prešli v mirno življenje bolj razsvetljenega prakticiranja veganskih obrokov in posvojili mentaliteto, ki je potrebna za takšno življenje ali pa bomo nadaljevali po poti uničevanja, ki ne uničuje le 75 milijonov živali, ki jih dnevno pojedo samo v Združenih državah Amerike, temveč tudi svetovne ekosisteme in navsezadnje tudi nas same.
Osebno sem prepričan, da je hranjenje z živalsko hrano bežna zabloda, tako kot suženjstvo in kanibalizem, in da se razvijamo v višje stanje zavesti in obnašanja, ki nas vodi bližje k našemu cilju – miru, svobodi, enakosti in pravici za vse.

Knjiga Hrana za mir

Predavanje Willa Tuttla ob izidi slovenskega prevoda knjige Hrana za mir

Izvirni prispevek: EVEN Interview with Will Tuttle
Prevod in priredba: Ana Aškerc
Jezikovni pregled: Katjuša Tomažič

Deli stran: