Slovensko vegansko društvo je 13. maja 2022 na portal Peticija.online objavilo peticijo z naslovom ‘Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah’. Predlagamo uzakonitev možnosti izbire veganskega obroka v vseh javnih ustanovah, ki nudijo hrano – v šolah, univerzah, vrtcih, domovih za starejše, bolnišnicah, zavodih za prestajanje kazni in v javnem sektorju. Smo v fazi zbiranja podpisov – želimo jih zbrati vsaj 5000.
O tej temi smo se pogovarjali z Matevžem Jeranom, magistrom inženirjem prehrane.
Kdo bi po vašem mnenju moral podpisati peticijo ‘Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah’?
V prvi vrsti vsi podporniki veganstva, vegetarijanstva, fleksitarijanstva in pristaši planetarne diete, saj se vsi ti zavedamo prednosti veganskih obrokov. Peticijo bi lahko podprli tudi vsi, ki se zavzemajo za enakopravno obravnavo vseh državljanov Slovenije, vsi, ki se zavzemajo za zaščito živali, in vsi, ki jim je okoljevarstvo pomembna tema. Dobro je tudi vedeti, da večja dostopnost veganskih obrokov pride prav tudi vsem tistim, ki imajo alergijo na jajca, mleko, rake, ribe ali mehkužce; tistim, ki imajo laktozno intoleranco; ter tistim, ki želijo košer ali halal hrano. Slej ko prej vsi pridemo v stik z obroki ene od javnih ustanov, zato ni smiselno ignorirati te peticije samo zato, ker v tem trenutku ne obiskujemo nobene javne ustanove.
Verjetno je vsem razumljivo, da je peticija namenjena zaščitnikom živali in zagovornikom enakopravnosti. Kako pa je peticija povezana z okoljevarstvom?
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic določa, da mora biti uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na prepričanje. Da bi prepričanje imelo zaščito s strani Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, mora biti prepričljivo, resno, koherentno in pomembno. Za filozofski prepričanji, kot sta veganstvo in okoljevarstvo, vse to velja, zato ti dve prepričanji morata biti zaščiteni s strani Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
Ko je govora o možnosti izbire veganskega obroka v javnih ustanovah, sta pomembni temi tako veganstvo kot tudi okoljevarstvo. Veganski obroki so z okoljevarstvenega vidika namreč najbolj priporočen tip obrokov, zato že dolgo zanje niso zainteresirani le zaščitniki pravic živali. V naslednjih letih se bo okoljevarstvena ozaveščenost Slovencev neizogibno morala močno povečati in posledično lahko pričakujemo vedno večje povpraševanje po veganskih obrokih, zato bi lahko uzakonitev možnosti izbire veganskega obroka v vseh javnih ustanovah obravnavali kot eno od enostavnejših začetnih rešitev na poti k trajnostnemu razvoju v kmetijsko-prehranskem sektorju.
So veganski obroki zdravi? Jih javne ustanove sploh lahko pripravljajo?
Javne ustanove že zdaj lahko nudijo tudi veganske obroke, a to zanje za zdaj ni obveza, niti v primeru, da je za veganske obroke zainteresirano veliko oseb.
Podpisniki peticije predlagamo Ministrstvu za zdravje, da poda priporočila za sestavljanje zdravih veganskih obrokov v javnih ustanovah. Ko bi tako pomembna institucija podala praktična priporočila, se kuhinjsko osebje ne bi več balo veganskih obrokov. Veganski obroki so brez težav lahko vsaj toliko zdravi kot drugi obroki v javnih ustanovah, a jih verjetno žal spremlja strah pred neznanim. Priporočila s strani ministrstva bi bila koristna tudi zato, da veganski obroki ne bi bili sestavljeni na primer samo iz riža in solate, ampak bi vključevali tudi stročnice ali izdelke iz stročnic ter kakšen vir vitamina B12.
Stališče ameriške Akademije za prehrano in dietetiko (angl. Academy of Nutrition and Dietetics) – največje prehranske organizacije na svetu (združenje z več kot 112 000 strokovnjaki iz celega sveta) – je sledeče: dobro načrtovana vegetarijanska in dobro načrtovana veganska prehrana sta zdravi, imata lahko zdravstvene prednosti pri preventivi in zdravljenju nekaterih bolezni, primerni sta za vse stopnje življenjskega ciklusa in atlete, poleg tega pa sta z okoljskega vidika bolj trajnostni – porabljata manj naravnih virov in povezani sta z manjšim okoljskim odtisom – kot prehranski režimi z veliko živili živalskega izvora. Stališče Britanske dietetične zveze (angl. British Dietetic Association) to potrjuje. To stališče zavzemajo še nekatere prehranske in zdravstvene organizacije v Kanadi, Avstraliji, Italiji in na Portugalskem, tovrstno prehrano pa podpirajo tudi nordijske države.
Številne raziskave in meta-analize ugotavljajo, da imajo vegani v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, nižjo koncentracijo skupnega holesterola v krvi, nižjo koncentracijo trigliceridov v krvi in nižjo koncentracijo glukoze v krvi. Da ne bo kakšne pomote pri interpretaciji teh podatkov, naj omenimo, da so vsi ti učinki pozitivni. Razvidno je, da imajo vegani v primerjavi z vsejedci statistično značilno manjše tveganje za razvoj raka in imajo tudi pomembno manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Ni razlogov, da zdravih veganskih obrokov javne ustanove torej ne bi mogle pripraviti. Slovensko vegansko društvo bo s strokovnimi prehranskimi nasveti in s kuharskimi delavnicami vedno pripravljeno pomagati javnim ustanovam, ki si želijo vpeljati tudi veganske obroke.
Menite, da bi v javnih ustanovah veganski obroki v primerjavi z običajnimi morali biti dražji, enako dragi ali cenejši?
V sklopu trajnostnega razvoja bi država morala olajševati dostopnost veganskih obrokov povsod, kjer ima to moč. Ena možnost je uzakonitev možnosti izbire veganskega obroka v vseh javnih ustanovah, ki nudijo hrano. Druga možnost je vplivanje na ceno veganskih obrokov z različnimi finančnimi mehanizmi. Država lahko veganske obroke naredi cenejše od običajnih, če zavzame stališče, da je zaradi okoljevarstvenih prednosti veganske obroke treba spodbujati. Veganski obroki bi po mojem mnenju torej morali biti cenejši od običajnih, ampak le, če za pocenitev poskrbi država. V Sloveniji lahko sicer izven področja javnih ustanov za primer dobre prakse omenim trgovino Ikea, ki vegi hot dog ponuja po mnogo nižji ceni kot klasičnega ali švedskega. Menijo namreč, da morajo biti bolj trajnostne izbire okusne in cenovno dostopne.
V pogovoru s pravnico Veroniko Cukrov glede pravice do veganskega obroka pa je dobro razloženo še, da bi bila sprememba zakonodaje zagotovilo, da bi bila zagotovljena finančna sredstva, ki bi preprečila morebitne preobremenitve delavcev v kuhinjah.
Hvala za pogovor!
Hvala vam.
Pripravilo: Slovensko vegansko društvo
