Diete z malo ogljikovimi hidrati uničujejo človeško zdravje in naš planet. Te diete pomenijo prehrano z veliko živili živalskega izvora in malo živili rastlinskega izvora. Ogljikove hidrate (v nadaljevanju OH) namreč sintetizirajo le rastline. Deli živalskih teles, vključno z rdečim mesom, perutnino, morskimi “sadeži”, ribami in jajci, ne vsebujejo OH. Živalski izločki, kot je mleko sesalcev, vsebujejo sladkor, ki so ga tvorile rastline (krava je mleko proizvedla po tem, ko je pojedla travo, ki je tvorila sladkor).
Ko govorimo o dieti z malo OH, je najbolj ekstremna izvorna Atkinsova dieta. Deluje, ko človek v telo preneha vnašati OH in s tem povzroči ketozo, bolezensko stanje, pri katerem se izgubi nekaj telesne mase. Ljudje so dobesedno tako bolni, da težko jedo.
Da bi pri dieti omilili težave z zdravjem, so njeni zagovorniki, Atkinsovi nutricionisti, dodali sadje in neškrobnato zelenjavo. To naj bi prikrilo zdravstvene težave zaradi hrane živalskega izvora pri vsakem obroku.
Paleo dieta – nova spodbuda k uničevanju planeta in njegovih prebivalcev
Paleo dieta, znana tudi kot paleolitska dieta, dieta pračloveka, dieta kamene dobe ter lovsko – nabiralska dieta, je zadnji in zelo popularen pristop k izgubi telesne mase, izboljšanju zdravja in za dolgo življenje. Vse to naj bi dosegli z velikimi količinami hrane živalskega izvora, ki nima OH, ima pa veliko beljakovin in/ali maščob. Paleo dieto sestavljajo večinoma meso (vključno s perutnino, školjkami in ribami), jajca, neškrobnata oranžna, rumena in zelena zelenjava, sadje in oreščki. Dieta prepoveduje škrob, vključno z žitaricami, stročnicami in krompirjem. Pozitivna stran je, da prepoveduje tudi mleko in mlečne izdelke, rafinirane sladkorje, sol in rafinirana olja (razen olivnega).
Tak prehrambeni načrt temelji na domnevi, da so naši predniki v paleolitiku (od 2.500.000 do 10.000 let nazaj) v osnovi jedli hrano živalskega izvora. Glede na hipotezo, po kateri so razvili paleo dieto, smo kot rezultat več kot 2 milijona let dolge evolucije genetsko prilagojeni na prehrano, ki so jo jedli lovci in nabiralci – torej večinoma hrano živalskega izvora.
Knjiga Paleo dieta je biblija vseh, ki sledijo temu pristopu. Napisal jo je dr. Loren Cordain, profesor s katedre za zdravje in rekreacijo na Državni univerzi v Koloradu (ZDA). Pravi, da gre za edino dieto, ki ustreza naši genetski zasnovi (str. 3) in trdi, da so ljudje tako jedli v zadnjih 2.500.000 letih. Vse dokler se pred 10.000 leti ni zgodila poljedeljska revolucija, ko so začeli uživati žita, stročnice in krompir. Dr. Cordain na strani 71 pravi, da ni bilo niti enega človeka, ki dotlej ni jedel po paleo dieti. S poljedeljsko revolucijo pa jim je začelo pešati zdravje in skrajšala se je življenjska doba. Vendar ni naključje, da to revolucijo smatramo kot začetek civilizacije. Nenazadnje označuje začetek našega intelektualnega, kulturnega in materialnega razvoja, ki jih lahko opazimo v napredku umetnosti, glasbe, znanosti, jezikov, pisav, računalništva, transporta in politike.
Če dovolj pogosto ponavljate laž, postane resnica
Učitelji paleo diete trdijo, da so bili naši davni predniki lovci in nabiralci s poudarkom na lovu in to ne glede na to, kaj so odkrile zadnje znanstvene raziskave. Svojo hipotezo so osnovali na opazovanju sodobnih lovsko – nabiralniških družb.
Primati, vključno z ljudmi, so lovili in nabirali milijone let. Ni mi znana nobena večja skupina primatov, ki bi bili striktni vegani (ne bi uživali nobene hrane živalskega izvora). Toda rastline so, z redkimi izjemami, primatom zagotavljale glavnino kalorij. Takšna resnica je nesprejemljiva predvsem zaradi splošno znanega problema – seksizma. Starci, ženske in otroci so bili nabiralci, medtem ko so moški lovili. Občudovani pa so vedno bili le lovci.
Ko so glede splošno sprejete ideje o prednikih kot mesojedcih povprašali priznanega antropologa s kolidža v Dartmouthu, dr. Nathaniala Dominiya, je dejal: ,To je mit. Lovsko – nabiralske kulture so dobivale večino kalorij iz rastlinske hrane, najti meso je bilo preveč nepredvidljivo.’ Po tem, ko je skozi celotno kariero kot antropolog raziskoval kosti, zobe in genetiko primatov, je Dominy izjavil: “Ljudi bi lahko še najbolje opisali z besedo škrobojedci.”
Zagovorniki paleo diete si močno prizadevajo ignorirati in izkrivljati znanstvena dejstva. Splošna javnost jim je prepuščena na milost in nemilost, razen če bi sama prebirala zadnje izdaje večjih znanstvenih revij:
- raziskava, objavljena v reviji Nature 27. junija 2012, je pokazala, da je prehrana zgodnjih človekovih prednikov izpred 2 milijonov let temeljila na listju, sadju ter olesenelih delih rastlin (vključno z lubjem) in je podobna tisti, ki jo danes uživajo šimpanzi,
- po raziskavi, ki je bila objavljena leta 2009 v reviji Science, so ljudje vzdolž vzhodne afriške obale in na področju današnjega Mozambika pred 105.000 leti jedli vrsto žita iz rodu sirkov,
- raziskava, objavljena leta 2011 v izdaji Proceedings of the National Academy of Science, je pokazala, da so celo neandertalci jedli raznoliko rastlinsko prehrano; med zobmi ujeta s škrobom bogata zrna so našli na njihovih okostjih povsod od toplega vzhodnega Sredozemlja do hladne severozahodne Evrope; pred 44.000 leti so celo kuhali ali drugače pripravljali rastlinsko hrano, da je bila lažje prebavljiva,
- leta 2010 je izdaja Proceedings of the National Academy of Science poročala o tem, da so s škrobom bogata zrna divje rastočih rastlin našli na orodju za mletje s paleolitskih najdišč v današnjih Italiji in Rusiji ter na Češkem; te najdbe kažejo, da je bila predelava zelenjave in škrobnatih rastlin, morda tudi mletje v moko, pred 30.000 leti ali celo prej razširjen postopek na področju današnje Evrope.
Zavajanje vodi splošno javnost k izbiri hrane, zaradi katere je lahko ogrožen naš obstoj in to se dogaja že desetletja. Kot sem že rekel, ljudje radi slišijo dobre novice o svojih slabih navadah. Zato je paleo dieta še vedno v ospredju, javne debate o njej pa praktično ni.
Lovsko – nabiralska dieta je odvratna
Dr. Cordain je zapisal: “Za večino nas misel, da bi jedli živalske organe, ni samo odbijajoča, ampak tudi ni izvedljiva, saj nismo lovci.” (str. 131). Poleg običajnih govedine, teletine, svinjine, piščanca in rib, bi človek na paleo dieti moral jesti aligatorjevo, medvedje, kengurujevo, jelenovo in kačje meso ter meso divjega prašiča. V knjigi je celo naveden seznam dobaviteljev teh vrst mesa.
Več kot polovica (55 %) paleo diete sestavljajo pusto meso, živalski organi, ribe in morski sadeži (str. 24). Priporočajo hranjenje z mesom divjih živali, lahko pa se hranijo tudi s pusto govedino, svinjino ali piščancem. Lovsko – nabiralske kulture so se hranile tudi s kostnim mozgom in možgani ubitih živali (str. 27). Za večino je misel, da bi se hranili s tema dvema deloma teles, naravnost odvratna.
A to še ni vse. Strokovnjaki za paleo dieto so pozabili omeniti, da so se lovsko – nabiralske kulture posluževale kanibalizma (jedle so človeško meso zaradi dobrega okusa ali pa zaradi hranilne vrednosti). Arheologi so odkrili milijone let stare kosti prednikov, na katerih so se poznale sledi trganja mišic ali razbite kosti, ki so jim pojedli mozek. Prav tako so žrtvam pojedli možgane, hranili pa so se tudi z otroki. In mi naj bi jedli najljubše meso naših neciviliziranih prednikov iz časov pred poljedeljsko revolucijo?
Paleo dieta je prehranska nočna mora
Paleo dieta temelji na nasičenih maščobah in holesterolu, ki mašijo arterije, in na kislotvornih živalskih beljakovinah, ki škodijo kostem. Priznani raziskovalci današnjih lovsko – nabiralniških populacij so ugotovili, da imajo populacije, ki se hranijo pretežno z mesom (npr. Inuiti), veliko pojavnost bolezni srca in drugih oblik ateroskleroze, medtem ko populacije, ki jedo pretežno hrano rastlinskega izvora (škrob), teh težav nimajo. Lovsko – nabiralske skupine, ki se hranijo z mesom in ribami, imajo tudi epidemično razsežnost pojava osteoporoze.
Da bi nekako upravičili hranjenje z živalmi, učitelji te diete verjamejo, da se negativni učinki lahko izničijo z neškrobnatim sadjem in zelenjavo, oreščki in semeni.
In ne le to, na strani 105 dr. Cortain pravi, da dieta z veliko beljakovinami živalskega izvora povzroči utrujenost, bruhanje, drisko in na koncu smrt zaradi toksičnosti beljakovin. Gre za t.i. “zajčje stradanje” (stanje, ki se pri človeku pojavi v primeru prekomernega uživanja pustega mesa, npr. zajčjega, op. prev.). Za večino ljudi je beljakovinski maksimum 200 do 300 g oziroma 30 do 40 % normalnega kalorijskega vnosa. Paleo dieta vsebuje 35 % beljakovin (str. 24). V nasprotju z lastnimi opozorili dr. Cortain vedno in pogosto poudarja: “Beljakovine so prijatelji tistih, ki so na dieti.” (str. 48)
Uživanje hrane živalskega izvora povzroča najbolj pogoste bolezni iz mnogih dobro znanih razlogov, vključno z neizpodbitnimi dejstvi, da ne vsebuje vlaknin, je onesnažena s patogenimi mikroorganizmi (vključno s prionom, ki povzroča bolezen norih krav, ter bakterijama E. coli in salmonelo) in v vsej prehranjevalni verigi vsebuje najvišje vrednosti strupenih kemikalij iz okolja. Spomnite se, da povzročitelji bolezni rdeče meso in jajca pomenijo 55 % paleo diete.
21. junija 2012 je bila v reviji British Medical Journal predstavljena raziskava, ki je ugotovila nekatera nova zdravstvena tveganja diet z malo OH in in veliko beljakovinami: “Ženske imajo 5 % večjo pojavnost srčno-žilnih bolezni na vsakih 10 % zvišanja količine hrane z malo OH in veliko beljakovinami. Razlika v pojavnosti srčno-žilnih bolezni med ženskami, ki uživajo veliko OH in tistimi, ki uživajo veliko beljakovin, je 62 %.” Diete z malo OH, od Atkinsove do paleo, so preprosto nevarne.
Paleo dieta nasprotuje dejstvu, da se je večina zdravih in vitkih ljudi skozi dokumentirano zgodovino prehranjevalo s škrobnatimi živili
V vsej dokumentirani zgodovini so vse populacije zdravih ljudi dobile večino kalorij iz škroba. Znani so primeri z vsega sveta: Japonci, Kitajci in drugi Azijci so jedli sladki krompir, ajdo in/ali riž, južnoameriški Inki krompir, v srednji Ameriki so Maji in Azteki jedli koruzo, Egipčani na Bližnjem Vzhodu pa pšenico. Le peščica izoliranih populacij, živečih v ekstremnih okoljih, kot so Eskimi na Arktiki, so jedli drugače.
Znanstvena dokumentacija o tem, kaj so ljudje jedli zadnjih 13.000 let, tako prepričljivo ponazarja, da je bil škrob tisti, ki je tvoril osnovo človeške prehrane, in ne živalska hrana.
Moški in ženske, ki so jedli predvsem žitarice, stročnice in škrobnato zelenjavo, so zgodovinsko dosegali največ. Starodavni osvajalci Evrope in Azije, vključno z vojskama Aleksandra Velikega (356 – 323 pr. n. št.) in Džingiskana (1162 – 1227), so uživali škrobnato hrano. Cezarjeve legije so se pritoževale, če je hrana vsebovala preveč mesa in so se raje bojevale, če so dobile žitarice. Osnovno kalorično gonilo človeške civilizacije je tvorilo 6 živil: ječmen, koruza, proso, krompir, riž in pšenica.
Danes najdlje živeče populacije ljudi uživajo veliko škrobnate hrane (oz. malo hrane živalskega izvora). Gre za populacije z Okinawe (Japonska), Sardinije (Italija), Nikoye (Kostarika), Ikarije (Grčija) in iz Loma Linde (Kalifornija). Kalifornijska populacija so adventisti sedmega dne, ki živijo v t .i. modri coni.
Najbolj učinkovite diete, ki jih uporabljajo za zdravljenje današnjih bolezni, npr. bolezni srca, sladkorne bolezni tipa 2, visokega krvnega tlaka, visokega holesterola, artritisa in prekomerne teže, predpisujejo kar se da malo mesa in zahtevajo, da ljudje večino kalorij dobijo iz škrobnatih živil, vključno z žiti, stročnicami in krompirjem – živil, ki jih paleo dieta prepoveduje.
Prehrano s škrobnatimi živili potrjujejo zdravniki, kot so dr. Walter Kempner, utemeljitelj riževe diete z univerze Duke, dr. Roy Swank, utemeljitelj dietetičnega zdravljenja multiple skleroze na Oregonski univerzi zdravja in znanosti ter Nathan Pritikin.
Če bi splošno sprejeli hranjenje po načelih paleo diete,
bi to pomenilo ekološko katastrofo
Leta 2006 je Organizacija združenih narodov izdala poročilo Reja živali meče dolgo senco: okoljska tematika in možnosti. V njem navaja, da ima reja živali izjemen vpliv na svetovno vodovje, tla in biodiverziteto ter pomembno prispeva k podnebnim spremembam. Kmetijstvo, ki temelji na reji živali, proizvede 18 % toplogrednih plinov (ekvivalentov CO2). Kot primerjavo navaja, da jih vse oblike transporta skupaj proizvedejo 13,5 %.
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je tako zelo zadržana ocena uničenja, ki jo povzroča s paleo dieto priporočena hrana. Organizacija World Watch Institute je ugotovila, da 51 % toplogrednih plinov proizvede reja živali za človeško prehrano. Zadnje poročilo U.S. Geological Survey ocenjuje, da se za govedino za en sočen hamburger porabi 15.000 do 70.000 litrov vode. Vsak človek, ki ga guruji paleo diete prepričajo v hranjenje z živalsko hrano, nas potisne korak bližje h koncu sveta, kakršnega poznamo.
Civilizacije ne bi uspevale s paleo dieto
Dr. Cordain pravi: “Poljedeljska revolucija je spremenila svet in dopustila civilizacijam – mestom, kulturi, tehnološkim in medicinskim dosežkom ter znanstvenim spoznanjem – da se razvijejo.” (str. 43). Z drugimi besedami, če bi ljudje še naprej jedli predvsem živalsko hrano (če bi predpostavili, da so naši predniki tudi jo), bi še vedno živeli v kameni dobi. Na srečo pa nam je poljedeljska revolucija s svojo zadostno proizvodnjo žitaric, stročnic in krompirja, živil, ki ji paleo dieta prepoveduje, dovolila, da smo se civilizirali.
Dr. Cordain zaključi predgovor v letu 2011 najbolj prodajani knjigi Paleo dieta z opozorilom: “Brez teh (škrobnatih živil kot so pšenica, riž, koruza in krompir) bi Zemlja lahko prehranila največ desetino populacije …” (str. 215). Izberite 10 najbližjih prijateljev ali družinskih članov. Katerih 9 bo moralo umreti, da bodo paleo jedci lahko ostali na svoji dieti? Obstaja boljši način in ta je zapisan v knjigi Škrob je rešitev.
Avtor prispevka: dr. John McDougall
Izvirni prispevek: The Paleo Diet Is Uncivilized (And Unhealthy and Untrue)
Prevod, priredba in lektura: Katjuša Tomažič
