O manj znani obliki diskriminacije ali o specizmu

clanek_diskriminacija_specisizem.jpgKot vsak petek sem se peljala z avtobusom polnim (so)študentov proti domačem kraju po avtocesti, nakar je mimo pripeljal tovornjak poln prašičev, ki so bili po veliki verjetnosti namenjeni mesni industriji.

V trenutku so se mi v misli prikradli prizori iz raznoraznih filmov ali videov iz spleta, ki prikazujejo mučenje in neprimerno ravnanje z živalmi ter različne anekdote o živalih, ki znajo človeka v vsej svoji patetiki dotolči do tal.

Potem iz radovednosti pogledam po avtobusu, če se še kdo kot jaz ozira nazaj k omenjenem tovornjaku. Nihče. Ko pa je avtobus prenatrpan in se mi med sabo stiskamo ter smo si v napoto, pa je čutiti nervozo in slišati razne opazke češ, da na tak način se pa ne moremo peljati in bi vsakdo imel možnost sedeža, če je plačal karto za avtobus. Zakaj se torej niso ozrli k transportu prašičev, ki se tudi ne prevažajo v ravno primernih pogojih?

To »dejanje« in še marsikatero drugo, ki je neprimerno v zvezi z živalmi bi britanski psiholog Richard D. Ryder označil za diskriminacijo, natančneje z specizmom. Gre za diskriminacijo na podlagi vrste. Tako kot je rasizem diskriminacija na osnovi fizičnih značilnosti, je specizem osnovan na osnovi moralno nepomembnih fizičnih razlikah. Gre se za to, da se nečloveška bitja oziroma živali obravnava neenakopravno.

Da je zgoraj omenjen termin postal splošno znan je poskrbel avstralski moralni filozof Peter Singer v svojem delu »Animal Liberation« leta 1975. Sam na živalsko vrsto razširi »načelo enakosti« , to pa pomeni, da bi morale tudi živali biti kot ljudje deležne upoštevanja svojih interesov.

Če nekdo ni naše rase ali pa morda ni tako inteligenten, še ne pomeni, da ga lahko izkoriščamo. V tem primeru ne bi smeli niti živali izkoriščati, čeprav jih imamo največkrat za manjvredne. Ko govorimo o enakosti ne mislimo na fizično ali inteligentno enakost, ampak na enakost glede upoštevanja interesov. Gre za to, da ljudje na račun najbolj bistvenega interesa živali, ki je ne-trpljenje, izpopolnjujemo svoje nepotrebne interese.

Dandanes je zahvaljujoč prehranski in drugim industrijam, možno preživeti brez živalskih produktov, saj za skoraj vse obstajajo umetna nadomestila. Dobro je prav tako vedeti, da je večina eksperimentov, ki so narejeni na živalih, večinoma neuporabnih in nezanesljivih, prav tako pa obstajajo tudi druge vrste testiranj. Znanstveniki so odkrili načine, s katerimi lahko v laboratoriju vzgojijo umetne kulture celic in velja pripomniti, da so ti testi tudi zanesljivejši. Tako se lahko vprašamo, zakaj bi izkoriščali živali zavoljo naših interesov, če le te lahko izpopolnimo skozi alternativo.

 

Avtorica: Gaja Beč
Prispevek objavljen na: http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/o-manj-znani-obliki-diskriminacije-ali-o-specizmu.html


Objavljeno: 3. junij 2014