Le odstotek površin

Prehranjevanje človeka in Zemlja 

Zemlja, čudovit planet, ki je prekrit s približno 71% vode (morja, reke, mokrišča, jezera,…) in približno 29% kopnega (gore, hribi, stepe, gozdovi, puščave, kmetijske obdelovalne površine itn.). Slednjim, ki jih človek uporablja za pridelavo hrane zase in živali, je namenjeno le 3% kopnega, od teh 3% pa je približno 2/3 namenjenega za pridelavo krme za živali ter pašnike za živali. Iz tega lahko razumemo, da je le odstotek kopnega namenjen prehrani človeka, ki se prehranjuje s hrano rastlinskega izvora.

Zaradi nenehne rasti prebivalstva se odstotek obdelovalnih površin Zemlje povečuje, kar pomeni, da človek v tekmi iskanja rodovitne prsti vedno bolj poseljuje hribovite predele in izkorišča ter uničuje tisočletne deževne gozdove širom sveta, pod katerimi se skriva rodovitna prst. Negativne posledice na okolje so zaradi tega pogoste. Med drugimi so to erozija rodovitne plasti tal, izguba esencialnih hranil v tleh, onesnaževanje zaradi povečevanja soli v prsti, suše in posledično več požarov itn. Zemljo, na kateri je nekoč cvetela zelo različna flora, je človek spremenil v monokulturne pokrajine, na katerih prideluje zgolj eno, dve ali tri vrste pridelka, za njegovo rast pa prepogosto uporablja različna kemična, okolju škodljiva sredstva.

Po navedbi Svetovnega inštituta za naravne vire (WRI oz. World Resources Institute) je degradiranih kar 40% vseh obdelovalnih površin kopnega, kar naj bi se zaradi rasti prebivalstva in s tem vedno večjih potreb po hrani v prihodnosti še povečevalo. Eden glavnih krivcev za to je prehranjevanje s hrano živalskega izvora.

Kljub temu da več kot polovica svetovnega prebivalstva že živi v mestnih in gosto naseljenih področjih, je soodvisnost človeka in Zemlje za preživetje človeka še vedno neizbežna. Z vedno večjim številom ljudi ta odvisnost eksponentno narašča. FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) navaja, da se bo do leta 2050 izkoriščanje obdelovalnih površin kopnega zaradi povečanja prebivalstva manj razvitih držav v Afriki in Južni Ameriki zelo povečalo, saj je tam neobdelanih površin z rodovitno prstjo še precej. Nekatere vladne ter okoljevarstvene organizacije in inštitucije svarijo pred posledicami zaradi nenehnega krčenja deževnega gozda, porasta živinoreje ter povečevanja obdelovalnih predelov kopnega za pridelavo krme za živali in rastlin za biogoriva. Posledice sečnje prastarih gozdov pa niso samo nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti, temveč se že dogajajo v obliki spremembe podnebja, pomanjkanju vode, pomanjkanju hrane, svetovnemu dvigu cen hrane, v mnogih državah pa tudi v porastu revščine itn. UNEP (Program Združenih narodov za okolje) je v letu 2010 navedel, da sta kmetijstvo in prehranjevanje med najpomembnejši gonilnimi silami pritiska na okolje (v spremembi habitatov, rabi vode, podnebnih spremembah in emisijah onesnaževanja), v kar se vključuje izkoriščanje in krčenje deževnega gozda zaradi postavitev hidroelektarn, izkopavanje rudnin, ustvarjanje monokulturnih površin in pašnikov za pridelavo gensko spremenjenih poljščin, s katerimi se krmi živali ter poganja avtomobile (biodizel) ter vedno večje rabe umetnih gnojil in drugih kemičnih preparatov. Zato se zdi, da je prehod na prehrano pretežno rastlinskega izvora nujen ali celo neizbežen, saj živali za krmo zahtevajo prevelik del obdelovalnih površin kopnega, ki bi jih lahko uporabili za prehrano človeka in tako v veliki meri zajezili svetovno lakoto, ki je vsako leto vzrok za smrt mnogo ljudi.

V sedanjosti se pitna voda in rodovitna zemlja absolutno uvrščata med najbolj iskani dobrini na planetu, od katerih je in bo odvisno preživetje mnogih narodov. Kupovanje rodovitne in mineralno bogate zemlje širom sveta postaja prioriteta za mnoge države, ki je imajo manj in katerih prebivalstvo se znatno povečuje. Vse težje je prehraniti milijardno prebivalstvo Indije, Kitajske, Arabskega sveta, držav EU itn., še posebej, če to stremi k prehrani živalskega izvora.

Površine kopnega pa se pospešeno uničuje tudi za pridobivanje rude, poseljevanje, industrijo itn.

Reference:
http://www.unep.org/resourcepanel/Portals/24102/PDFs/PriorityProductsAndMaterials_Flyer_English.pdf
http://www.fao.org/fileadmin/templates/wsfs/docs/Issues_papers/HLEF2050_Global_Agriculture.pdf
http://www.wri.org/publication/content/8426 

 

Avtor prispevka: Miró Gomsi
Lektura: Katjuša Tomažič

clanek_odstotek.jpg

Objavljeno: 26. julij 2013