Je prepričanju v človeško superiornost odbila zadnja ura?

Etolog Karsten Brensing poroča o delfinih, ki si dajejo imena, razvijejo valute in uporabljajo orodje

Delfinki Kelly iz ameriške zvezne države Mississippi je očitno bilo dolgčas. Njeni trenerji so jo naučili, da je iz bazena pobirala smeti. Za nagrado je dobila ribo. Kmalu je začela razumeti koncept blagovne menjave ali bolj slikovito: denarja. Kelly je igro razvila naprej. Ko je našla kos papirja, ni odplavala naravnost k trenerju. Svoj zaklad je skrila in razkosala, nato pa ga trenerjem nosila po koščkih in tako dobila več rib.

Osebnostne pravice za živali

V preteklih desetletjih so vedno znova objavljali takšna opažanja. Kakšne posledice ima to za človeško ravnanje z živalmi? »Tekom let sem razvil prepričanje, da živali napačno razumemo in zaradi tega tudi napačno obravnavamo,« pravi morski biolog in etolog Karsten Brensing. Zaradi tega je svojo novo knjigo naslovil Osebnostne pravice živali: naslednja stopnja moralne evolucije (Persönlichkeitsrechte von Tieren. Die nächste Stufe der moralischen Evolution).

Brensing pa ni hotel napisati »klasične knjige o pravicah živali«. Pravi, da o zmožnosti trpljenja živali obstaja že veliko dobrih razprav. V ospredje je postavil eno vprašanje: Zakaj večina ljudi misli, da je vredna več od živali? Kaj je človekova edinstvena prodajna prednost? Zaradi česa smo samostojne osebnosti? Obstaja to tudi pri živalih?

Biolog poudarja, da noče zanikati, da se v določenih točkah od živali razlikujemo. Veliko bolj bi rad poudaril znanstvena spoznanja o tem, da imajo mnoge živali sposobnosti, ki jim jih še pred kratkim nismo priznavali. »Mnoge vidike, ki jih na sebi občutimo kot ključne in pomembne, smo opazili tudi pri določenih živalskih vrstah,« pravi biolog.

Podjetna delfinka

Da bi to točko bolje pojasnil, se Brensing vrne k primeru delfinke Kelly iz Mississippija: »Razumela je, da imamo obračunsko enoto. To valuto je mogoče zamenjati za dobrine.« Predpogoj za to naj bi bilo načrtovano ravnanje, pri katerem sta vzrok in delovanje časovno ločena.

Podjetna delfinka je odkrila še druge vire prihodka: nekega dne je presenečenemu trenerju prinesla galeba. Za večji predmet je dobila več rib kot običajno. Delfinka je zadnjo ribo krmljenja shranila in šla na prežo. Njen cilj: menjava mrtvega galeba za ribe.

Delfini, umetniki prilagajanja

»Česa takega v divjini seveda ne moremo opazovati,« poudarja Brensing. Zaradi tega se mu zdi še posebej zanimivo, da je ta delfinka v »popolnoma nenaravnem in tudi zdravju škodljivem okolju razvila takšen način prilagoditve.«

Uporaba orodja

Pri delfinih pa so opazovali tudi uporabo orodja za zaščito pred okolico. Da bi zaščitile svoje občutljive kljune, so velike pliskavke razvile zanimivo tehniko. Ko ob grobem, z ostrimi koščki školjk posejanem morskem dnu iščejo hrano, uporabijo spužvo.

Živalska samozavest

Govor pogosto razumemo kot kraljevsko disciplino mišljenja. Brensing je do tega kritičen: »zdaj že vemo, da je mogoče razmišljati, ne da bi znali govoriti.« Pri velikih pliskavkah, vrsti delfinov, prisotnih v vseh oceanih, so odkrili t. i. identifikacijske žvižge.

Mladiči se tehnike naučijo od svojih mam. V prvih tednih življenja materin zvok obogatijo z nečim lastnim, karakterističnim zanje. »S človeškega stališča bi lahko rekli, da razvijejo ime k svojemu priimku,« pravi Brensing. A tudi brez vzporednic z ljudmi lahko ugotovimo, da se v tem prepoznavnem žvižgu skrivajo abstraktne informacije o individualnosti posamezne živali.

Razlikovanje od drugih

Morski biolog misel o tem znanstvenem odkritju razvija še naprej: mnogo živali s tako kompleksnimi družbenimi strukturami, kot jih imajo delfini, se prepoznava po glasu. Zakaj kljub temu razvijejo prepoznavni zvok? O tem je za zdaj mogoče le ugibati, odgovora znanost še ni našla. »Ljudje se kot posamezniki radi razmejijo od drugih. Na tak način je mogoče govoriti tudi o tretjih,« meni znanstvenik.

Znanstvena spoznanja zahtevajo radikalno spremembo miselnosti

Tehniko pogosto razumemo kot posebno sposobnost ljudi: naše sposobnosti letenja z letali, uporabe računalnikov in telefonov ter zidanja bivališč naj bi bile edinstvene prodajne prednosti. »To je res,« potrjuje Brensing. Vzrok za to pa ni posebna zmožnost, ampak naša sposobnost, da kompleksno in raznoliko sodelujemo z drugimi – ta sposobnost pa naj bi do neke mere obstajala tudi v živalskem svetu. Človek jo je le izpopolnil.

Zaključek, do katerega je na podlagi teh spoznanj prišel Karsten Brensing: čas je, da določenim živalskim vrstam priznamo osebnostne pravice. Človeštvo je dolgo verjelo, da ima zaradi empatije, jezika in uporabe orodja pravico, da se postavlja nad druge vrste. Znanstvenik v svoji knjigi opisuje še druge primere živalskih vrst, ki ravnajo abstraktno in se kot posamezniki jasno razmejijo od drugih.

Ne le varstvo vrst, ampak tudi posameznikov

Raziskovalec zato zahteva več kot le klasično zaščito živali in vrst: zahteva radikalno spremembo miselnosti. Pravi, da je čas, da začnemo živali, kot so šimpanzi, delfini in vrani, razumeti kot osebnosti in jim priznati ustrezne pravice. Prepričan je, da živali, ki so se iz »nečesa« razvile v »nekoga« (dosegle status osebe), sploh ne bi smeli ubijati ali izkoriščati: »Prav tako kot ljudje imajo pravico do življenja, svobode in varnosti.«

- Karsten Brensing je morski biolog in etolog. Na Freie Universität Berlin je doktoriral o interakciji med delfini in ljudmi ter vodil raziskovalne projekte na Floridi in v Izraelu. Od leta 2005 dela za mednarodno organizacijo za zaščito kitov in delfinov Whale and Dolphin Conservation. Težišče njegovega raziskovanja je zvočno onesnaževanje morja.

- Ideja za dan oceanov se je rodila na svetovnem vrhu leta 1992 v Riu de Janeiru. Združeni narodi so leta 2009 kot svetovni dan oceanov določili 8. junij. Oceani so pomembni za prehransko varnost, zdravje in preživetje vseh živih bitij, podnebje in velik del biosfere. Ta dan je vsako leto namenjen informacijskim kampanjam in političnim pozivom.

 

Avtorica prispevka: Julia Schilly
Izvirni prispevek: Hat der Glaube an die menschliche Überlegenheit ausgedient?
Prevod in jezikovni pregled: Mojca Zorko

clanek_delfin.jpg