V Slovenskem veganskem društvu želimo s peticijo ‘Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah’ doseči zakonodajne spremembe. Na to temo smo izvedli nekaj intervjujev s prehranskimi strokovnjaki in s pravnico. Tokrat intervju poteka z Janjo Kogovšek, magistrico inženirko prehrane. Janja kot nutricionistka pomaga pri Veganskem izzivu – projektu Slovenskega veganskega društva.
Podpirate peticijo ‘Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah’? Se vam ta tema zdi pomembna – zakaj?
Seveda. Tema je pomembna z več vidikov. Različne svetovne organizacije iz področja zdravja in prehrane priznavajo rastlinsko prehrano kot primerno za vse starostne skupine, poleg tega imajo vegani nižje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti.. Glede na trend naraščanja omenjenih obolenj, je spodbujanje uživanja rastlinske prehrane pomembno ne samo za vegane, ampak za celotno prebivalstvo. Iz vidika okoljevarstva velja enako; rastlinska prehrana predstavlja bistveno nižji ogljični odtis kot prehrana, ki temelji na živilih živalskega izvora. Zato pravica do veganskega obroka v javnih ustanovah ni le stvar posameznika in njegovega etičnega prepričanja, ampak ima lahko pomemben vpliv na celotno družbo.
Največja prehranska organizacija na svetu – Akademija za prehrano in dietetiko – bi našo peticijo verjetno podprla. Menite, da bi slovenska prehranska stroka predloge iz peticije podprla ali bi jim nasprotovala? Kakšne so vaše izkušnje?
Slovenska prehranska stroka zaenkrat še sledi ustaljenim smernicam, ampak je čas, da te posodobimo in nadaljujemo po vzoru mnogih evropskih držav, ki so že sprejele rastlinsko prehrano kot zdravo in bolj trajnostno. Številne raziskave ugotavljajo, da je med vegani manj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in imajo nižje vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi v primerjavi z vsejedci. Zato res upam, da je naša stroka pripravljena upoštevati te ugotovitve in da podpre predloge iz peticije.
Menite, da je politika pripravljena na spreminjanje zakonov ali ustvarjanje novih zakonov, ki so na prvi pogled v prid le manjšini – podpornikom veganskih obrokov?
Menim, da ja. Na vegane se je vedno gledalo kot na manjšino, mislim pa, da se zavedanje glede prehrane v zadnjih letih spreminja. Vedno bolj se zavedamo, da ne gre samo za posameznika in njegove pravice, ampak za celotno družbo in okolje. Spodbujanje bolj trajnostnih načinov prehranjevanja je vedno bolj potrebno in mislim, da bomo šli v tej smeri. Veganski obroki v javnih ustanovah bi bili pomemben korak v tej smeri.
Omenila bi še tole. V nacionalnem planu za zdravstveno varstvo v Sloveniji so med glavnimi cilji povečanje deleža prebivalstva, ki se zdravo prehranjuje, omogočiti več načrtovanega okolja, ki spodbuja zdravo prehranjevanje, ter povečati delež ljudi, ki se zavedajo problema debelosti in pasivnega življenjskega sloga. Cilj je tudi povečati število ponudnikov, ki bi pripravljali prehransko bolj ustrezne obroke, ki vsebujejo manj sladkorja, soli, nasičenih maščob in več prehranskih vlaknin. Prav tako se priporoča uživanje več zelenjave in sadja, manj predelanih mesnih izdelkov in nasičenih maščob, več polnovrednih žit.. Vidimo, da smo tudi na nacionalnem nivoju na pravi poti, saj prav z vegansko prehrano pokrijemo vse omenjene cilje.
Kako bi po vašem mnenju izgledal idealen veganski obrok v zadnjem razredu osnovne šole, upoštevajoč, da delavci v kuhinji stremijo k čim nižjim stroškom obrokov, in upoštevajoč, da v šolah želijo pripraviti dovolj okusne obroke, ki jih bodo najstniki z veseljem pojedli do konca?
Težko se odločim za samo en idealen obrok, možnosti je res veliko. Razne rižote, testenine s sojino ali lečino bolonjsko omako, pire krompir in fižolovi polpeti, vmešana »jajca« iz tofuja, lazanja, veganski burger.. Žita, testenine in stročnice spadajo med cenejša živila, hkrati pa z njimi lahko pripravimo ogromno okusnih in zdravih jedi.
Katera so najpogostejša vprašanja, ki jih razrešujete v sklopu Veganskega izziva, in kako odgovarjate nanje?
Ljudi ob prestopu na vegansko prehrano pogosto skrbi glede zadostnega vnosa hranil, na primer beljakovin in železa. En razlog za to je, ker v družbi velja splošno prepričanje, da je brez živil živalskega izvora to težko in je potrebno svojo prehrano strogo načrtovati. Tem ljudem v Veganskem izzivu pomagamo tako, da jim predlagamo ideje za obroke, katera živila še lahko vključijo v prehrano, kako si popestriti jedilnik.. Kmalu ugotovijo, da je živil in možnosti res ogromno. Hkrati se morajo zavedati, da je polnovredna rastlinska prehrana v primerjavi s tipično prehrano vsejedcev manj energijsko bogata, zato so včasih potrebne nekoliko večje porcije obrokov. Nad tem pa mislim, da se nihče ne pritožuje. 
Hvala za pogovor!
Spraševal: Matevž Jeran
