V juliju je bil na portal predlagam.vladi.si poslan predlog za zmanjšanje živinoreje v Sloveniji iz okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Predlog je dobil največ glasov »za« (1520) od uvedbe tega portala. S tem si je zagotovil, da ga bodo naslovniki (NIJZ in ministrstva za kmetijstvo, zdravje, okolje) obravnavali z večjo težo, odgovor nanj pa mora država objaviti do 14. 9. 2018.
Predlog je bil odmevno predstavljen celo na naslovnici časopisa DELO (21. 8. 2018), članek je na voljo tudi na spletu.
Avtorja predloga sta Matevž Jeran, ki je na to tematiko magistriral na ljubljanski Biotehniški fakulteti, in Jure Vrhovnik, oba člana Slovenskega veganskega društva. Predlog, ki utemeljuje prednosti zmanjševanja živinoreje in pospeševanja rastlinske prehrane, sta pripravila v obliki obširnega, 50-stranskega strokovnega članka, podprtega z več kot 200 znanstvenimi viri. Zbrala sta utemeljitve z okoljskega, etičnega in etično-moralnega vidika.
Za polovico manjša pridelava in vnos živil živalskega izvora do leta 2030 ter štirikratno zmanjšanje do leta 2050, postopno obdavčevanje živil glede na njihov okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060 so najpomembnejši cilji v predlogu.
Cilji, ki jih je predlog opredelil za Slovenijo, temeljijo predvsem na ciljih Greenpeace-a, ki do leta 2050 predvideva zmanjšanje globalne letne porabe mesa na 16 kg na prebivalca (zdaj Slovenija porabi 90 kg/prebivalca) in na sklepu evropskih poslancev, da mora Evropa najpozneje do leta 2050 postati brezogljična, do leta 2030 pa doseči zastavljene okoljske cilje.
Predlog predstavi ključne okoljske vplive, ki jih povzroča živinoreja: »Živinoreja na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa kar 83 % kmetijskih površin in je odgovorna za več kot pol s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov.«
Predlog navaja znanstveno študijo, ki je izračunala, »da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora prineslo 40 %-no zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje, 25 – 40 %-no zmanjšanje s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov in 23 %-no zmanjšanje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca. Zmanjšali bi se porabi goriva in vode, zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi.«
Ključno pri tem je zmanjšanje vnosa in proizvodnje mesa ter prehod na rastlinsko pridelavo in vegansko prehrano. »Ta se je izkazala za najučinkovitejši prehranski režim pri zmanjševanju prehranskega ogljičnega odtisa in potrebne kmetijske površine na osebo,« so ugotovili britanski znanstveniki, ko so primerjali okoljske odtise različnih prehranskih režimov.
Predlog navaja tudi zdravstvene prednosti prehoda z vsejede na vegansko prehrano: »Obstaja čedalje več strokovne literature, ki ugotavlja ugodne zdravstvene učinke uživanja veganske prehrane v primerjavi s klasično vsejedo prehrano. Iz ugotovitev raziskav lahko sklepamo, da bi z zmanjševanjem vnosa hrane živalskega izvora in z nadomestitvijo s polnovredno hrano rastlinskega izvora zmanjšali tveganje za razvoj raka, koronarne srčne bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 ter tveganje za predčasno smrt iz kateregakoli razloga. Številne raziskave in metaanalize ugotavljajo, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, nižjo koncentracijo skupnega holesterola v krvi (občutno nižjo koncentracijo LDL holesterola in le malo nižjo koncentracijo HDL holesterola), nižjo koncentracijo trigliceridov v krvi in nižjo koncentracijo glukoze v krvi.«
Avtorja poudarjata: »Stališče, da je dobro načrtovana veganska prehrana zdrava in primerna v vseh življenjskih obdobjih, zavzemajo nekatere prehranske in zdravstvene organizacije v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Italiji in na Portugalskem, tovrstno prehrano pa podpirajo tudi nordijske države – Danska, Islandija, Finska, Švedska, Norveška.«.
Predlog se loteva tudi etičnih-moralnih vidikov: »Leta 2012 je skupina nevroloških znanstvenikov podpisala izjavo The Cambridge Declaration on Consciousness, v kateri izražajo trdno stališče, da imajo nečloveške živali skoraj enak nivo zavesti in zavedanja kot človek.« Predstavljene so filozofske študije, ki sklepajo, da je »čutečnost živali moralno relevanten kriterij za dodelitev moralnega statusa in osnovnih pravic živemu bitju.«
Predlog predstavlja tudi nekatere možne rešitve za dosego teh ciljev, od sprememb prehranskih smernic, subvencij za pridelavo rastlinske prehrane do obdavčenja živil živalskega izvora.
Med možnimi rešitvami je izpostavljen tudi dober zgled britanske prakse, kjer je leta 2014 Britanska dietetična zveza sklenila prvi formalni dogovor o sodelovanju z Britanskim veganskim društvom z namenom, da zagotavljajo ustrezne informacije, z dokazi podprta priporočila in podporo vsem državljanom, ki se že prehranjujejo vegansko ali pa razmišljajo o prehodu na takšno prehrano. Po tem zgledu bi se lahko tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje povezal s Slovenskim veganskim društvom in začel aktivneje promovirati in nuditi podporo državljanom, ki se želijo prehranjevati vegansko.
Avtorja sta predlog v obliki odprtega pisma naslovnikom (NIJZ in ministrstva za kmetijstvo, zdravje in okolje) poslala tudi vsem zadevnim ministrstvom in številnim prehranskim, zdravstvenim in okoljskim strokovnjakom ter medijem v upanju, da bo slovenska država in strokovna javnost seznanjena s problemi masovne živinoreje in začela razmišljati o ukrepih.
Celotna strokovna utemeljitev predloga je na spletni strani http://novaprehranskapolitika.vegan.si/.
Avtor: Jure Vrhovnik
